Menu
cache/resized/7a303faa48902efd848c7494b9385c2b.jpg

RED

Rapid Engineering Diagnostic

Specialize in:

...
Latest News

Ko e Liliu mo e Lea - 2 (Change and Language - 2) Featured

Hufanga He Ako Moe Lotu, Dr ‘Okusitino Mahina Professor of Tongan Philosophy, Anthropology, and Art Hufanga He Ako Moe Lotu, Dr ‘Okusitino Mahina Professor of Tongan Philosophy, Anthropology, and Art

Kolomu ‘Ilo, Fonua, & Tala (Knowledge, Culture, & Language Column)

Ko e Liliu moe Lea - 2 (Change and Language - 2)

‘Oku tau hoko atu heni kihe konga 2 ‘oe liliu moe lea, ‘aia te tau talanoa ai kihe ngaahi ‘uhinga ‘oku tupu ai ‘ae liliu ‘oe lea, ‘o hange koe vaofi he ongo ‘ae pu‘aki moe fuo ‘ae tohi ‘oe lea (silapa), ‘aia ‘oku hoko hono feto‘oaki ke liliu mei he lea ‘e taha kihe lea ‘e taha, ‘o ‘asi lelei he ngaahi lea ‘oku ha atu ‘i lalo.‘Oku liliu mei he vaka kihe kava, vakavaka kihe kavakava, moe hala fakavakavaka kihe hala fakakavakava; mei he so, soso, kihe osooso; u‘akai kihe ‘uakai; ihupe‘e kihe hiupe‘e moe huipe‘e; lotolotonga kihe lolotonga; taimini kihe tainimi; ‘oku, kuo, kihe kou; moe ma‘uhinga kihe mahu‘inga moe ha fua.

‘Oku tau ‘alu he vaka mei he motu kihe motu pea ka langa ha hala mei he motu ‘e taha kihe motu ‘e taha pea ‘oku hoko leva ‘ae hala koia koe vaka he‘etau ‘alu mei he motu kihe motu, ‘aia koe hala fakavakavaka kae ‘ikai koe hala fakakavakava, ‘o tupu ‘ene feto‘oaki koe vaofi ‘ae ongo lea koe vaka moe kava.

‘Oku tau ui ‘ae hui palalulu koe hui vakavaka, ‘o ‘uhinga ‘oku fuo tatau ‘ae ongo vakavaka moe fuo ‘oe vaka, ‘aia ‘oku ‘asi he feilaulau ‘a Sisu he‘ene mate he kolosi e ‘akaufakalava, ‘o tukifa‘oa hono ongo va‘e moe ongo nima mo hokataoa hono ongo vakavaka, ‘aia na‘e puna mai koe toto, ta‘ata‘a, ke huhu‘i ‘ae angahala. 

‘Oku ‘uhinga tefito ‘ae lea koe so moe soso kihe maheni koe toki me‘afakavale, ‘o hange koe faiso ‘aha tangata moha fefine, pea ‘oku fa‘a mahe‘a he lea koe, vetengata‘a hotau so koe ‘vetengata‘a hotau hua, ‘o ‘uhinga ‘oku fai ‘ae maheni pea ‘oku faingata‘a ke vete, mavae, ‘aia kuo liliu kihe oso, osooso, pea tava (ngatuu) hotau aho.

‘Oku toe malie ‘ae feliliuaki ‘ae lea koe ‘eiki kihe ‘ali‘i, ‘aliki, ari‘i, ariki, ‘aia ‘oku fekau‘aki lahi moe ma‘uhinga ange ‘ae auiiki, tu‘oiiki, auvalevale, tu‘ovalevale, he aulalahi, tu‘olalahi, ‘o hange ko ‘ene ‘asi he ngaahi faiva, tufunga, moe nimamea‘a, ‘aia ‘oku lahi ange hono malie, faka‘ofo‘ofa, mo ‘aonga.

‘Oku ‘ikai lava ke ta‘ofi ‘ae ta‘engata ‘oe liliu, ‘o hange koe ta‘emalava ke ta‘ofi ‘ae mo‘ui moe mate, hopo moe to ‘ae la‘a, moe hu‘a moe mamaha ‘ae tahi, ‘o mahu‘inga leva ke mahino lelei ‘ae feliliuaki ‘ae ongo vaka koe fonua moe lea koe ongo me‘angaue ‘oku fa‘oaki, fakafonuaki, mo fetu‘utaki, talaki, ai ‘ae ‘ilo.

Tau toki hoko atu.  

Hufanga He Ako Moe Lotu, Dr ‘Okusitino Mahina
Professor of Tongan Philosophy, Anthropology, and Art
Vava‘u Academy for Critical Inquiry and Applied Research, Vava‘u Lahi, Kingdom of Tonga &
Va Moana: Space and Relationality in Pacific Thought and Identity, Marsden Inquiry and Research Cluster, AUT University, Auckland, Aoteroa NZ

 

Leave a comment

Make sure you enter all the required information, indicated by an asterisk (*). HTML code is not allowed.

back to top