Menu
cache/resized/7a303faa48902efd848c7494b9385c2b.jpg

RED

Rapid Engineering Diagnostic

Specialize in:

...
Latest News

Ko e Leά mo e Liliύ Featured

Hūfanga Palofesa Dr ‘Ōkusitino Māhina Hūfanga Palofesa Dr ‘Ōkusitino Māhina

FONUA / KALATUA & TALA / LEA
[CULTURE & LANGUAGE]

Ko e Leά mo e Liliύ

‘Oku tukupā ‘ae ‘atikolo ni kia Palōfesa Epeli Hau‘ofa kuo pekia ko ‘ene ‘ēsei mohu mo fonu, ‘iloa mo ongoongoa he ako ‘i mamani lahi koe “Hotau Tahi ‘Otummotu” [Our Sea of Islands] ko ‘ene tukutukulaumea moe to‘ongapō ma‘ae sivilaise, ‘a ia ‘oku ‘ihe kuohili hono laumālie ‘i mui kae ‘i mu‘a he lotolotonga koe tuhulu moe kaha‘u ‘i mu‘a kae ‘i mui he lotolotonga, ‘o huluhulu‘aki ‘ae ‘ilo, poto moe taukei ‘oe kuohili.

‘Oku fa‘oaki ‘ae ‘ilo [moe poto] mei he ako he fonua / kalatua koe me‘angāue mo fetu‘utaki he tala / lea koe me‘angāue he tā moe vā.
Filosofia Tā-Vā ‘o e ‘Iai / Time-Space Philosophy of Reality

‘Oku liliu ta‘emotu ma‘u pē ‘ae lea, ‘o hangē pē koe liliu ta‘etuku ma‘u pē ‘ae me‘a mo‘ui moe me‘a mate kotoa pē ‘i natula, ‘atamai, moe sōsaieti he ‘iai.

‘Oku lahi fau ‘ae ngaahi lea tefito kuo nau liliu mo feliliuaki, ‘o kau ai ‘ae lea koe motu, ‘aia kuo liliu kihe ngaahi lea koe mutu, potu, poko, popo, moe putu.

‘Oku liliu ‘ae lea koe motu‘i huo, ‘o ma‘u ai ‘ae ngaahi lea koe potu‘i huo, poko‘i huo, popo‘i huo, moe putu‘i huo, ‘aia koe ha‘u kotoa pē mei he lea ko motu‘i huo.

‘Oku ‘uhinga ‘ae lea motu koe mavahe moe movete, ‘o hā he ongo lea tāpelupelu koe fakataha-mo-fakamavahe / fakamovete moe nunu-mo-vete / vahe / vae.

‘Oku ‘asi ‘ae ‘uhinga tefito ko ‘eni he me‘a koe motu / ‘ailani (island) ‘i tahi / vai, ‘aia ‘oku ne hanga ‘o fakamavahe / fakamavahevahe / fakamovete / fakamovetevete, ‘o fakamotumotu koe motu (‘ailani).

‘Oku toe liliu ‘ae lea koe motu kihe ngaahi lea koe motumotu, ‘aia ‘oku toe liliu kihe ngaahi lea koe motumotuki, motumotuhi, mutumutuki, moe mutumutuhi.

‘Oku toe kau ai moe ngaahi lea kehekehe koe fakamotu / fakamotumotu, fakamutu / fakamutumutu, fakapotu / fakapotupotu, fakaputu / fakaputuputu, fakapuku / fakapukupuku, moe taumotumotu (‘aia koe ta‘ovala mahaehae / motumotu he putu).

‘Oku ‘iai ‘ae matãpule ‘ae ‘Eiki Matāpule Ma‘utofi‘a ‘o Leimātu‘a ‘oku hingoa fakanofo ko Potu‘ihuo, ‘o fa‘a feto‘oaki moe lea koe Putu‘ihuo, ‘aia ‘oku ‘uhinga kihe lea koe Motu‘ihuo.

‘Oku toe ‘asi ‘eni he ngaahi lea ‘a Moana Polinisia, ‘o hangē koe feliliuaki / feliuliuaki ‘ae ngaahi lea koe honua, hanua, fonua, vanua, fanua moe whenua.

‘Oku toe kau kiai moe feliliuaki / feliuliuaki ‘ae ngaahi lea Moana Polinisia koe ‘eiki, ‘aliki, ali‘i, moe ari‘i, ‘o kehe ‘ae motu / ‘ailani ‘e taha mei he motu / ‘ailani ‘e taha.

Kuo liliu faka‘aufuli ‘ae lea koe lotolotonga kihe kihe lea koe lolotonga moe mā‘uhinga kihe mahu‘inga mo lotolotonga liliu ‘ae lea koe u‘akai kihe ‘uakai moe lea koe ihupe‘e kihe lea kihe hiupe‘e / huipe‘e.

‘Oku kaunga lahi he ngaahi liliu ko ‘eni he lea koe vāofi ‘ae mata‘itohi / silapa ‘oe lea, ‘o hangē koe ngaahi lea koe loto moe lolo, mā‘u moe mahu, u‘a moe ‘ua, moe ihu moe hiu / hui.

Hūfanga Dr ‘Ōkusitino Māhina
Professor of Philosophy, Anthropology and Art
Moana University of Technology &
Vava‘u Academy for Critical Inquiry and Applied Research.

Leave a comment

Make sure you enter all the required information, indicated by an asterisk (*). HTML code is not allowed.

back to top