Menu
cache/resized/7a303faa48902efd848c7494b9385c2b.jpg

RED

Rapid Engineering Diagnostic

Specialize in:

...
Latest News

Haka He Langi Kuo Tau Featured

Haka He Langi Kuo Tau

‘AATI & LITILESĀ / ART & LITEARTURE / FAIVA TA’ANGA / FAIVA MAAU & FAIVA HIVA / POETRY & MUSIC

Haka He Langi Kuo Tau

Ta‘anga Hiva Viki

Fakafatu / fakafa‘u & fakaafo / fakafasi ‘e he punake ta‘e‘iloa
Fai / hiva ‘e he Hala Tukutonga, Ma‘ofanga / Ma‘ufanga, Tonga‘eiki / Tongatapu / Tongalahi

1. Ta haka he langi kuo tau kitaua

He ta‘au ‘o Tupou hono Ua
Kuo Ne tanu ha fu‘u mo‘unga
Ke tu‘u ‘i Tonga ‘o tuputupu‘a

2. Hono ‘ikai ke fakalata
Si‘i manongi ‘o e ngoue kakala
Ke i tupulaki ‘a si‘ene matala
‘Ofa ke tu‘u ma‘u ‘o ta‘engata

3. Ta u hivehiva fakafiefia
He kolosi ‘ene ke i vilingia
He na‘a te mahalo pē kita
‘Eta pule faka-Lepapilika

Tau / Kōlesi:
Ka e ‘ofa ke moni monū mo totonu
Ke lakaimonū ‘a Tupou hono Tolu
Ke Ne tu‘u ma‘u pē he ‘Ene faitotonu
Lolotonga ‘etau folau he tahihou

Ko e ki‘i fakamatala nounou.

‘Oku ngāue‘aki lelei ‘e he punake ‘a e fa’ahinga lalahi ‘e tolu ‘o e heliaki he ta‘anga hiva viki ni, ‘a ia ko e heliaki fakafetongiaki (epiphoric qualitative heliaki), heliaki fakafekauaki (metaphoric associative heliaki) moe heliaki fakafefonuaki (metonymic constitutive heliaki). ‘Oku ngali ko e ma‘u ‘a e lea ko e “monimonūmonitonu” mei he lea ko e “mo‘oni, monū, mo‘oni mo totonu,” ‘o hangē ko hono ngāue‘aki he tufunga lea mo e faiva lea, ‘a ia ko e, “‘Ofa ke monimonūmonitonu ‘a e pule ‘a e ‘Afio na,” ‘a ia ‘oku ‘uhinga ko e, “‘Ofa ke mo‘oni, monū, mo‘oni mo totonu ‘a e pule ‘a e ‘Afio na.” Vakai ki he tau / kōlesi, kohi / laini 1-4: Ka e ‘ofa ke moni monū mo totonu, Ke lakaimonū ‘a Tupou hono Tolu, Ke Ne tu‘u ma‘u pē He‘ene faitotonu, Lolotonga ‘etau folau he tahihou. ‘Oku mālie ‘a e anga fakatou fakapalōfesa mo fakapalōfita ‘o e punake, ‘o hangē ko e matu‘aki mā‘uhinga mo ‘aonga ‘a e faitotonu (mamahi‘ime‘a-mamahi‘ifonua, tauhivā-faifatongia, lototō-loto‘ofa mo e faka‘apa‘apa-fakatōkilalo) he lotu-ako-moe-pule‘anga-kae-mālohi-ha-fonua he ngaahi ‘aho houhou fakamāfai mo fakapolitikale ko ‘eni lotolotonga ‘a e folau kovi (mo e pule kovi mo e taki kovi) ‘o e vaka ‘o Tonga. ‘E lava ke pehē ko e Lepapilika ‘a Tonga, ‘a ia ko e Palesiteni ko e Tu‘i ko e vahe taha ‘o e mafai, Falealea ‘a e vahe ua mo e Fakamaau‘anga ‘a e vahe tolu, ‘o nau takitaha ngāue fakataha ma‘ae tau‘atāina ‘a e fonua mo e kakai, ‘o mo‘oni ‘a e lea heliaki paloveape loloto fau mālie atu, “‘Oku ma‘u ‘a e taha he kehekehe (mo e kehekehe he taha) (Unity in diversity [and diversity in unity]), ‘a e ko e takitaha ngāue fakataha ‘a e vaetolu ‘o e mafai honua kehekehe ma‘ae lelei fakalukufua mo fakakātoa ‘a e fonua.

ANFF leva e malanga kae a‘u,
‘Ofa fau moe na‘una‘u,
Ka e vakai ke tau toki hoko atu

1 comment

  • Pouono
    Pouono Saturday, 26 January 2019 11:04 Comment Link

    Malo 'aupito Nepituno hono toutou 'omai 'a e ngaahi faiva ta'anga mo e faiva hiva malie he kolomu 'Aati mo e Litilesa 'a ia 'oku mahu'inga mo 'aonga lahi ke kau ko e lesoni makehe he silapa ako 'a Tonga fakataha mo e 'aati mo e litilesa faka-'Ingilisi (mo e ngaahi fonua kehe). 'Oku malie 'a e hingoa 'o e ta'anga hiva ni ko e "Haka He Langi Kuo Tau" 'a ia 'oku lahi hoko fakataha mo e lea ko e "Pata he La Kuo Tu'u" 'o ngaue'aki ko e ongo lea heliaki mo e paloveape tu'utauhoa he tufunga lea, faiva lea, faiva ta'anga, faiva maau, faiva lotu mo e faiva malanga. 'Oku 'uhinga 'a e "haka" pe "hakahaka" ko e fiefia ('a ia ko e lea mei 'uta he faiva) mo e "pata" pe "patapata" ko e vekeveke mo e polepole ('a ia ko e lea mei tahi he faiva faifolau mo e tufunga fo'uvaka). 'Oku to e fa'a 'asi he kolomu Fonua mo e Tala 'a Hufanga 'a e "tauelangi" ('a ia 'oku tatau mo e "langi kuo tau") ko e tumutumu ia 'a e ongo fakahevani mo fakalaumalie ko e "mafana" mo e "vela" 'oku ma'u ha faiva 'oku tatau, potupotutatau mo malie pe faka'ofo'ofa hono anga.

    Report

Leave a comment

Make sure you enter all the required information, indicated by an asterisk (*). HTML code is not allowed.

back to top