'E kei tokoni 'a PNG ki he Sipoti 'a Tonga ka 'ulungia 'a Peter O'Neill? Featured

18 Siulai, 2016. ‘Oku ‘i ai ‘a e teteki ‘a e tokolahi ‘o e kau politikale pehe ki he tokolahi ‘a e kakai ‘o Papua Niukini mo e ngaahi fonua kaungā’api ki he ‘amanaki fili fakahāloto ke fetongi ‘a e Palēmia Peter O'Neill mei he lakanga Palēmia ‘o e fonua.
Na’e a’u foki ‘o lau mahina ‘a e laka fakahāhā ‘a e fanau ako ‘o e ‘Univesiti ‘o Papua Niukini pea pehē ki he ngaahi ako’anga ma’olunga ange ‘e ni’i hi pea na’e mole foki mo e mo’ui ‘i he ta’efiemālie ai pe ki he taki ‘a O'Neill.
‘Oku a’u mai ki he lolotonga ni kuo tukungāue mo e kau ngāue ‘a e kautaha folau vakapuna Air Niugini ‘i he fonua ‘o a’u ki he kau pailate ‘i he’enau loto ke tukuange aa ‘e he Palēmia ‘a e lakanga. Koe ta’efiemalie moe fakamoveuveu sivile ‘a e kakai ‘oku tu’ulāhoko pe ‘o a’u mai ki he ngaahi ‘aho ni.
Kuo mahino foki mei he Fale Alea Papua Niukini ‘e fakahoko ‘a e fili fili fakahāloto ke tukuhifo ‘a fili O’Neill mei he lakanga ‘i he Falaite ‘o e uike ni ‘a ia ko e ‘aho 22 ia ‘o Siulai.
‘Oku mahino foki ko hono tukuaki’i ‘eni ‘o O'Neill ki he pule kovi mo e ‘ikai kene malava ke tataki lelei ‘a e fonua ‘o kau kiai mo hono ngāuehala ‘aki ‘a e mafai mo e pa’anga ‘a e fonua. Kuo ‘i ai foki ‘a e kolosi mei he Fa'ahi ‘a O'Neill ‘i he Fale Alea ki he tafa’aki ‘a e Fa’ahi Fakaanga ‘a ia ‘oku taki ‘e Don Polye.
‘I he taimi tatau ‘oku malohi pē mo e feinga ‘a e Fa’ahi ‘a e Pule’anga ke nau kei puke pe 'a e fatongia Pule'anga pea koe taimi mālie lahi ‘eni ‘i he feinga malohi ‘a e ongo tafa’aki ‘a ia ‘oku fa’a ui 'i he mala’e ‘o e politikale ko e fakatau hoosi (horse trade).
‘Oku ‘i ai foki ‘a e hoha’a heni ‘a Tonga ni he ‘oku ‘i ai ‘a e fakatatali ki he tokoni lau miliona ‘a e Pule’anga ‘o O’Neill ki hono langa ‘o e mala’e sipoti Teufaiva ‘i he teuteu ki he sipoti ‘a e pasifiki 2019 ‘oku ‘amanaki fakahoko mai ki Tonga ni.
‘Oku malava foki kapau ‘e mole ‘a e Palēmia meia O’Neill ke ‘ikai malava ke ma’u mai ‘a e tokoni ko’eni he ‘oku lahi mo e ngaahi fiema’u fakapa’anga fakalotofonua ia ‘a Papua Niukini pea ‘oku kaunga lahi ia ki he tupu’anga ‘o e moveuveu ‘i he fonua.
Ko e ngaahi teteki fekau'aki mo e tu'unga 'o e tokoni ki Tonga ni mo e hoko atu 'a e Pule'anga Papua Niukini 'e veteki kotoa ia hili 'a e fili fakahāloto (vote of no confidence) 'o e Falaite 22 'o Siulai.