Logo
Print this page

Faiva Lakalaka (Konga 2) Featured

Lakalaka 'a e Laione 'o Kolofo'ou Lakalaka 'a e Laione 'o Kolofo'ou

‘ILO MO E POTO & FONUA MO E TALA
[KNOWLEDGE & SKILL AND CULTURE & LANGUAGE]

Ko e Faiva Lakalaka
[Konga 2]

‘Oku fa‘oaki ‘a e ‘ilo [knowledge] mo e poto [skill] mei he ako [education] he me‘angāue ko e fonua [culture] pea mo fetu‘utaki he me‘angāue ko e tala [language) he tā moe vā.

Filōsofia/Teolia ‘o e Tā-Vā ‘oe ‘Iai
[Time-Space Philosophy/Theory of Reality]

[Hoko atu mei he Konga 1 mo e kamata]

‘Oku ‘i ai pē foki ‘a e faiva tupu‘a ko e “milolua” (performance art of kava-making) ‘aia ‘oku makehe mei he kaveinga ‘o e lakalaka ‘a Kolovai ko e “Milolua” mo e lau ko e faiva fo‘ou mei he faiva lakalaka, ‘a ia ‘oku fai he taumafakava, ‘o fakatoulōua ‘a e Taumafakava FakaKauhala‘uta-FakaKauhalalalo, FakaLotoMu‘a ‘a e Tu‘i Tonga ‘i Olotele [‘i kauhala‘uta he hala ki Hahake] mo e Tu‘i Ha‘atakalaua ‘i Fonuamotu mo Fonuatanu [‘i kauhalalalo mo kauhalatahi he hala ki Hahake] mo e Taumafakava FakaMuifonua, FakaKanokupolu ‘a e Tu‘i Kanokupolu ‘i ‘Āhau he muifonua ‘i Hihifo, ‘a ia ‘oku ‘iloa ‘a e taumafakava ‘a e Tu‘i Tonga mo e Tu‘i Ha‘atakalaua ko e Milolua FakaLotoMu‘a mo e taumafakava ‘a e Tu‘i Kanokupolu ko e Milolua FakaMuifonua.

‘Oku ‘uhinga ‘a e “milolua” ki he founga hono “ngaohi” ‘a e kava he taumafakava ‘a e Tu‘i Tonga mo e Tu‘i Ha‘atakalaua mo e taumafakava ‘a e Tu‘i Kanokupolu, ‘a ia ‘oku na faitatau ha ngaahi me‘a ‘o hangē ko e tuki ‘oe kava mo to e faikehekehe ha ngaahi me‘a ‘o hangē ko e fakahuni hono tatau ‘oe kava. ‘Oku ngalingali ko e “milolua” ko e toki mafuli mei he “vilolua” ko e mafuli mei he “viloua,” ‘o ‘uhinga kihe “vilo tu‘oua” ‘a e haka‘i [haka vilo] ‘ehe ongo nima hono “angi,” “fesi,” “hoka,” “tuki,” “palu,” “tatau,” “fakatau” moe “tufa” ‘o e kava. ‘Oku ngali ko e lea koe “vilolua” mo e “viloua” kae ‘ikai ko e “milolua” mo e “miloua.” ‘Oku ofi ia he lea ko e “takai” moe “vilo” he‘ene ‘asi he “takaivilo” mo e “takavilo” ka e ‘ikai ko e “takaimilo” mo e “takamilo,” ‘o hangē ko e “takai” mo e “vilo” ka e ‘ikai ko e “takai” mo e “milo” ‘a e ve‘eteka.

‘Oku to e ‘asi ‘a e liliu mei he “takai” mo e “vilo” kihe “takai” mo e “milo” he konga ‘o e himi ‘oku ofi ‘o pehē, “‘Oku takamilo ‘a e va‘e hono saliote, ‘Oku takamilo hono va‘e, ‘Oku takamilo ko e fakaa‘u ki Langi” mo e kupu ‘o e lotu fa‘a hake he ngaahi lotu ‘oku pehē, “‘Oku takamilo ‘a e lotu he ‘otu Tonga mo e ‘otu muli kae foki mai kihe ngāue‘anga mamafa mo mamalu ‘o e pongipongi ni” mo e “milolua” he faiva milolua ‘a e ouau faka‘ei‘eiki mo molumalu ‘o e taumafakava. ‘Oku ofi ‘a e liliu lea hala ko ‘eni he ngaahi liliu lea hala lahi, ‘o hangē ko e liliu lea mei he “ihupe‘e” ki he “hiupe‘e, “u‘akai” ki he “‘uakai,” “lotolotonga” ki he “lolotonga,” “mā‘uhinga” ki he “mahu‘inga,” “taimini” ki he “tainimi” mo e “‘aha” ki he “ha‘a.” ‘Oku tupu ‘eni mei he vāofi ‘a e silapa ‘o e lea, ‘o hangē ko e “ihu” mo e “hiu” mo e “u‘a” mo e “‘ua.”

‘Oku to e ‘i ai pē foki mo e ongo faiva ko e “tulihoosi” [performance art of horse-hunting] mo e “no‘o‘anga” [performance art of shark-noosing], ‘o makehe ia mei he ongo kaveinga ‘o e faiva lakalaka ‘a e fonua ko ‘Eua ko e “Tulihoosi” mo e kolo ko Navutoka ko e “No‘o‘anga” mo to e taku ko ha ongo faiva fo‘ou mei he faiva lakalaka, ‘a ia ‘oku fai ‘i ‘uta mo fai ‘i tahi fakatou‘osi. ‘Oku ‘i ai ‘a e faiva tupu‘a ko e faiva tulimanu (performance art of animal-hunting), ‘a ia ‘oku kau ai ‘a e faiva fo‘ou ko e faiva tulihoosi. Ko ia ai, ‘oku ‘ikai ha faiva fo‘ou mei he faiva lakalaka mo e kaveinga ko e tulihoosi ‘o e faiva lakalaka ‘a ‘Eua mo e faiva no‘o‘anga ‘o e faiva lakalaka ‘a Navutoka. ‘Oku fekau‘aki ‘a e “nusi” mo e kupesi mo e kakala ‘a e tufunga lalava (material art of kafa sennit-lashing) mo e nimamea‘a tuikakala (fine art of flower-designing), ‘a ia ‘oku tui ‘a e kakala ‘a e nimamea‘a tuikakala mei he kupesi ‘a e tufunga lalava.

‘Oku to e tatau mo e “kumitu‘i” mo e “‘ava” ko e kaveinga ‘o e ongo lakalaka ‘a Tongaleleka mo e motu ko Nomuka ka e ‘ikai ko e faiva fo‘ou mei he faiva lakalaka, ‘o hangē ko e “nusi” ko e kaveinga ‘o e lakalaka ‘a e kolo ko Kolonga, “no‘o‘anga” ko e kaveinga ‘o e lakalaka ‘a e kolo ko Navutoka, “tulihoosi” koe kaveinga ‘o e lakalaka ‘a e fonua ko ‘Eua mo e “milolua” ko e kaveinga ‘o e lakalaka ‘a e kolo ko Kolovai, ‘a ia ‘oku ‘ikai malava ke lau ko ha ngaahi faiva fo‘ou kehekehe mei he faiva lakalaka. ‘Oku ‘ikai ko ha ngaahi faiva fo‘ou kinautolu mei he faiva lakalaka kotoa pē ‘oku kehekehe honau ngaahi kaveinga neongo ko e ngaahi faiva kehekehe ‘a e faiva tulihoosi ‘oku fai ‘i ‘uta (‘a ia ko e faiva tulimanu), faiva no‘o‘anga ‘oku fai ‘i tahi faiva mo e faiva milolua (vilolua) ‘oku fai he taumafakava.

‘Oku hingoa ‘a e ngaahi lakalaka ‘o e ngaahi kolo ko Lapaha, Mu‘a, ko e Lomipeau, Kanokupolu, Hihifo, ko e Fola‘osi, Kolomotu‘a, Nuku‘alofa, ko e Laione mo Kolofo‘ou, Nuku‘alofa, ko e ‘Ikale. ‘Oku lahi fau ‘a e ngaahi faiva lakalaka ‘a Lapaha, Kanokupolu, Kolomotu‘a mo Kolofo‘ou ‘oku nau kaveinga kehekehe, ‘o hangē ko e “tulihoosi,” “‘ava,” “no‘o‘anga,” “nusi,” “kumitu‘i” mo e “milolua” ‘a e ongo motu ko ‘Eua mo Nomuka mo e ngaahi kolo ko Navutoka, Kolonga, Tongoleleka mo Kolovai kae ‘ikai ‘uhinga ia ke lau kinautolu ko e ngaahi faiva fo‘ou mei he lakalaka. ‘Oku nau ke i faiva lakalaka kotoa mo honau ngaahi kaveinga kehekehe ‘oku ‘ikai ‘uhinga ia ke ui kinautolu ko e ngaahi fo‘ou ‘o makehe mei he faiva lakalaka.

‘Oku hoko mo e me‘a tatau heni, ‘a ia koe ‘ikai ha faiva koe “Lomipeau,” “Fola‘osi,” “Laione,” mo e “’Ikale” he ko e ngaahi hingoa ia ‘a e lakalaka ‘oe ngaahi kolo ko Lapaha, Kanokupolu, Kolomotu‘a mo Kolofo‘ou, ‘o hangē ko e kaveinga ko e “Tulihoosi,” “‘Ava,” “Nusi,” “No‘o‘anga,” “Kumitu‘i” mo e “Milolua” ‘a e ongo motu ko ‘Eua mo Nomuka mo e ngaahi kolo ko Kolonga, Navutoka, Tongoleleka mo Kolovai ka e ‘ikai koe ngaahi faiva fo‘ou ‘oku makehe mei he faiva lakalaka. ‘Oku ngāue‘aki ‘a e ngaahi faiva motu‘a ko e “milolua,” “tulihoosi” mo e “no‘o‘anga” ko e kaveinga ‘o e ngaahi lakalaka ka e ‘ikai koe ma‘uhala ko e ngaahi faiva fo‘ou mei he faiva lakalaka.

‘Oku fakakaveinga hono fakafatu mo fakafa‘u ‘a e faiva ta‘anga kotoa, ‘o tatau mo e ngaahi kaveinga kehekehe ‘oe ta‘anga ma‘ulu‘ulu, ta‘anga tau‘olunga, ta‘anga ‘ofa, ta‘anga fetau, ta‘anga tutulu pē ta‘anga tengihia pē ta‘anga tangilaulau, ta‘anga viki, ta‘anga laumātanga, ta‘anga lau‘uhinga, ta‘anga lau‘eiki, mo e ta‘anga lauhisitōlia. ‘Oku hangē ia ko e ngaahi kaveinga kehekehe ‘o e ta‘anga tutulu ko e “Tutulu ‘Ene ‘Afio he Pekia ‘a Fusipala” ‘a Kuini Sālote, ta‘anga viki ko e “Hā‘ele ki Pilitānia” ‘a Peni Tutu‘ila mo e ta‘anga fetau ko e “Vai-‘o-Moko” ‘a Nausaimoe Tutu‘ila. ‘Oku nau ke i faiva ta‘anga tutulu, faiva ta‘anga viki mo faiva ta‘anga fetau takitaha kotoa pē ka e ‘ikai ko e ngaahi faiva fo‘ou hono fetongi‘aki honau takitaha kaveinga.

ANFF leva e malanga ka e a‘u,
‘Ofa atu fau moe manatu ma’u,

Hūfanga Dr ‘Ōkusitino Māhina
Professor of Art, Culture and Critical Anthropology
Tonga International Academy [TIA] - Tonga &
Vava‘u Academy for Critical Inquiry and Applied Research [VACIAR] - Tonga
&
Maui-TāVā-He-Ako Dr Tēvita Ō. Ka‘ili
Professor of International Cultural Studies-Anthropology and Pacific Studies
BYU – Hawai‘i &
VACIAR – Tonga
&
‘Aisea Nau Matthew Māhina
PhD Scholar in Art and Philosophy
AUT University – Auckland, Aotearoa NZ &
VACIAR - Tonga

Nepituno Media Online © 2015. All rights reserved.