Notice
  • One of the files that is needed for the correct operation of the System - CW Gears plugin appears to be missing! Please install a fresh copy of the latest version to fix this issue.

Report comment

'Oku malie fau 'ae ngaue 'ae kau fisisisi, 'asitolonomisi moe kosimolosisi 'iloa 'o mamani, 'o hange koe ava 'uli (black holes) he fekumi 'a Palofesa Stephen Hawking kimui ni mai, 'aia na'e fua kamata 'e Palofesa Albert Einstein kimu'a na atu, 'o fakatou tefito he va (space) moe ta (time) koe ongo sino kehekehe kae ta'emavahevahe 'oe 'iai 'oku fakatou vaka mai ai 'ae me'a (matter) moe ivi (energy) (vakai kihe ngaue 'a Mahina).

'Oku taukave 'ae filosofia / teolia fakalukufua ta-va 'oe 'iai (general philosophy / theory of time-space of reality) -- 'o makatu'unga he 'ilo fakaTonga (mo fakaMoana 'Osenia / Pasifiki) koe ta (time) moe va (space) -- 'o lau koe me'a kotoa pe he 'iai koe fakafelavai (intersection) pea 'oku 'ikai ha toe me'a kehe ai ka koe fakahoko (connection) moe fakamavahe (separation) 'ata'ata pe (vakai kihe ngaue 'a Ka'ili, Mahina & Potauaine).

'Oku hoko leva 'ae fakahoko (connection) koe mata (eyes) kae hoko 'ae fakamavahe (separation) koe ava (holes) (vakai kihe ngaue 'a Potauaine), 'o hange koe mata 'oe fa'o (eye of the nail) moe ava 'oe fa'o (hole of the nail), mata 'oe matangi (eye of the wind) moe ava 'oe matangi (hole of the wind) moe mata 'oe afi (eye of the fire) moe ava 'oe afi (hole of the fire) moe ha fua (vakai kihe ngaue 'a Mahina).

'Oku mahino mei he fakakaukau fakaTonga 'oku veape 'ae ta (time) mo ne hanga 'o fakafuo 'ae va (space) pea 'oku nauna 'ae va (space) mo ne hanga 'o fakauho 'ae ta (vakai kihe ngaue 'a Ka'ili), 'o hange koe faiva "tauhiva," 'aia 'oku "ta" (time) 'ae "tauhi" (keeping) kae "va" (space) 'ae "va" (sociospatial relations) (vakai kihe ngaue 'a Ka'ili mo Mahina).

('Oku ui 'a e lea Tonga koe "ta" moe "va" he lea 'Ingilisi koe "time" moe "space" pea ui 'ae lea Tonga koe "fuo" moe "uho" he lea 'Ingilisi koe "form" moe "content," 'aia 'oku 'ata-ki-loto [abstract] 'ae ta [time] moe va [space] kae 'ata-ki-tu'a [concrete] 'ae fuo [form] moe uho [content] [vakai kihe ngaue 'a Mahina], 'o mahino mai 'ae fakapunake ange 'ae lea Tonga he lea 'Ingilisi) (vakai kihe ngaue 'a Ka'ili mo Mahina).

'Oku taku he fakakaukau fakaTonga koe ta (time) and va (space) koe me'a (matter) pea koe me'a (matter) koe ivi (energy) (vakai kihe ngaue 'a Mahina), 'aia 'oku fokotu'utu'u he funga 'ae lanu kula / kulokula (red colour), 'o kau 'ae lanu hina / hinehina koe fa'ahinbga pe ia 'oe lanu kula / kulokula (vakai kihe ngatu tahina / ngatu takula), moe lanu 'uli / 'uli'uli (vakai kihe ngaue 'a Mahina & Potauaine),

'E mata kula (red eye) mo ava kula (red hole) 'o ka tafe 'ae ivi mei he 'uli (black) kihe kula (red), 'o hange koe peau kula (red wave) 'oku toe ui koe tsunami (vakai kihe ngaue 'a Ka'ili, Mahina, Mahina-Tuai, Moa, Potauaine). Ka 'e mata 'uli (black eye) mo ava 'uli (black hole) 'o ka tafe 'ae ivi mei he kula (red) kihe 'uli (black), 'o hange koe mata 'uli / tama 'uli (black [seeing] eye) moe ava 'uli (black [seeing] hole) (vakai kihe ngaue 'a Mahinna & Potauaine).

'E tokoni lahi 'ae 'ilo tu'ufonua mo tupu'a 'a Tonga (mo Moana 'Osenia / Pasifiki) kihe 'ilo fakasaienisi he 'uhinga koe 'ilo mo'oni kotoa pe koe 'ilo (ontology) pea 'oku toki fika ua 'ae founga hono ma'u (epistemology) 'oe 'ilo, 'o hange koe taku 'oku ta (time) mo fuo (form) 'ae kula / kulokula kae va (space) mo uho (content) 'ae 'uli / 'uli'uli moe ngaahi me'a lahi kehe pe (vakai kihe ngaue 'a Ka'ili, Mahina & Potauaine).

Who says that the ancients were old fashioned, 'o hange koe 'ilo fakasaienisi 'a Kalisi, 'Iulope, 'Esia mo Tonga (moe Moana 'Osenia / Pasifiki? 'Oku nau 'ilo kotoa pe he koe me'a 'oku lau koe 'ilo mo'oni koe 'ilo kotoa pe, 'aia ko hono fakatatau kotoa pe kihe "'iai" pe 'e taha 'oku nau 'ilo kotoa kiai! (vakai kihe ngaue 'a Ka'ili, Mahina, Mahina-Tuai & Potauaine).