Notice
  • One of the files that is needed for the correct operation of the System - CW Gears plugin appears to be missing! Please install a fresh copy of the latest version to fix this issue.

Report comment

FAIVA 'AKAPULU? KE 'AKO, FAIAKO MO FOKOTU'UTU'U 'AE 'ILO MOE POTO 'OE 'AKAPULU KOE FAIVA HE KOE 'AKAPULU KOE FAIVA!

'Oku 'ikai ma'u ha me'a'ofa pe makakoloa ma'a kimoutolu kau faiva 'akapulu [playing and performing team], kau faiako faiva 'akapulu [teaching and coaching team], moe kau taki faiva 'akapulu [administration and management team] ke fakatataua 'ae lavame'a kaafakafa kuo feia ka koe mata'ikoloa ma'uhinga pe 'a Tonga koe "fakamalo." 'Oku tu'unga 'ae "fakamalo" he lavame'a kaafakafa kuo matua 'o hiki 'ae faiva 'akapulu 'a Tonga mei he tu'unga 'e taha kihe tu'unga 'e taha moe tukunga 'oe fu'ia kihe tukunga 'oe ikuna.

'Oku mo'oni fau e lea 'ae ouau 'oe fakaPangai, "'Kuo lelei, 'u'ufi e ngaue!" Malo e ngaue lelei pea kuo lau lava kae 'ikai ha lau lavea, 'o kau fakatouloua 'ae takatu'u moe takanofo. 'Oku toe mo'oni atu 'ae lea 'oe ta'anga hiva talafatongia malie 'a Masila, "Neu lele mei Tokelau koe'uhi ke fai e fekau, Pea kuo lava kau foki au." Na'e pehe tofu 'ae hehenga moe hevaha na'e fai mei he Fo'i Piliote / 'Otu Felenite koe fai e fekau pea kuo lava kakato hono fakaa'u 'o hoko koe polepole'anga moe laukau'anga 'ae Tonga kotoa.

'Oku toe mo'oni lahi moe lea kuo fakatokotokonaki, "Koe pale 'oe ngaue lelei koe toe ngaue lelei ke lahi ange." 'Oku 'uhinga 'eni 'oku matu'aki ma'uhinga ke pukenimaa 'ae tu'unga lotolotonga 'oku 'iai 'ae faiva 'akapulu mo toutou hikihikito mei he tu'unga kihe tu'unga 'o taumu'a ma'u pe kihe "lelei taha" koe me'afua, 'o hange koe lea 'Ingilisi malie kuo fakatukutuku'au mai he ta-va koe, "Aim at the stars though you hit the top of the trees" [Taumu'a kihe ngaahi fetu'u neongo ai teke a'u pe kihe tumutumu 'oe 'ulufonua / 'ulu'akau].

'Oku ou ui 'ae felalavai 'oe [1] kau faiva 'akapulu [playing and performing team], [2] kau faiako faiva 'akapulu [teaching and coaching team], moe [3] kau taki faiva 'akapulu [administration and management team] koe "tapatolu 'oe faiva 'akapulu" (tripartite relations of the performance art of rugby). 'Oku tefito 'ae [1] he ako kihe 'ilo moe poto 'oe faiva 'akapulu, tefito 'ae [2] hono faiako 'ae 'ilo moe poto 'oe faiva 'akapulu kihe [1], mo tefito 'a e [3] hono fokotu'utu'u mo fakahoko 'ae [1] moe [2] 'o taumu'a ke ma'u 'ae "lelei taha" 'ae 'ilo moe poto 'oe faiva 'akapulu. Neongo 'oku ma'uhinga tatau kotoa 'ae [1], [2] moe [3]

'Oku ou toe ui 'ae ([1] moe [2] koe "intellectual / educational process of rugby" [koe polosesi fakaako mo fakafaiako 'ae 'ilo moe poto 'oe faiva 'akapulu (faka'atamai mo fakafakakaukau)], pea moe [3] koe "human / social organisation of rugby" (koe fokotu'utu'u fakasosiale 'oe faiva 'akapulu 'o kau ai 'ae faka'ikonomika, fakapolitikale, fakamatelie moe fakamolale moe ha fua. Neongo 'oku ma'uhinga tatau kotoa 'ae [1], [2] moe [3] ka 'oku tumutumu kotoa he [1] 'o poupou kiai 'ae [2] mo poupou 'ae [3] kihe [1] moe [2] fakatouloua.

'Oku matu'aki ma'uinga leva ke potupotutatau 'ae fefusiaki-fetekeaki 'oe felalavai he vaha'a 'ae [1], [2] moe [3] 'oe "va tapatolu 'ae faiva 'akapulu" 'o fakaola koe faka'ofo'ofa kae 'ikai ke potupotukehekehe 'ae fefusiaki-fetekeaki 'oe felalavai 'ae [1], [2] moe [3] 'o fakaola koe palaku. 'Oku tupu 'ae "taha" 'ae "tolu," [1], [2] moe [3], koe takitaha fai honau ngaahi fatongia takitaha, 'aia koe ako kihe 'ilo moe poto 'ae [1] mei he [2], faiako 'ae 'ilo moe poto 'ehe [2] kihe [1], moe fokotu'utu'u 'ehe [3] 'ae [1] moe [2] hona takitaha ngafa / fatongia [Vakai kihe lea "ingilisi malie koe, "Unity in diversity," pe "Diversity in unity," 'o 'uhinga koe tupu 'etau "taha" he'etau "kehekehe" PE 'oku ma'u 'etau "faaitaha" mei he takitaha fai hotau fatongia takitaha kehekehe].

Na'e hake mai 'ae "sipoti 'akapulu" mei muli ki Tonga 'o 'iloa koe "faiva 'akapulu" (Ne'ine'i ui 'ae Sitetiume Fakafonua 'o Tonga ko "Teufaiva," 'aia 'oku takitaha "teuteu" 'ene kau faiva 'akapulu, 'o nau toki takitaha "faiva" 'i Teufaiva). 'O kapau 'oku taku koe 'akapulu koe "faiva" pea 'oku ma'uhinga ke ako, faiako mo fokotu'utu'u 'ae 'ilo moe poto 'oe 'akapulu koe "faiva" 'o tatau pe mo hono ako, faiako moe fokotu'utu'u ha fa'ahinga "faiva" 'o taumu'a hono liliu mei he tu'unga 'oe felekeu / fepaki [crisis / chaos] kihe tukunga 'oe maau / fenapasi [stasis / order] he funga 'oe tatau [symmetry] moe potupotutatau [harmony] ke ma'u 'ae malie pe faka'ofo'ofa [beauty].

'O kapau 'oku vale ha taha ha faiva pea 'oku ako leva kene 'ilo 'ae faiva koia pea he'ene 'ilo kiai 'oku ne toe ako leva kene poto hono ngaue'aki 'ae 'ilo koia -- 'o hange koe 'ako ha taha 'oku vale he faiva haka (performance art of dance) kene 'ilo mo poto he faiva haka, 'aia 'oku kau ai 'ae haka "hola," "kaiha'asi" pe "haka-funga-haka," pea ka 'ilo mo poto ai taha hono fai pea 'oku lau ia koe taha faiva haka "malie."

'Oku tefito 'ae faiva kotoa pe he sino [all performance arts are body-centred], 'o hange pe koe faiva haka (performance art of dance] moe faiva 'akapulu [performance art of rugby-playing]. 'O hange koe lau 'oku "malie" 'ae tokotaha faiva haka 'oku haka "hola," "kaiha'asi" pe "haka-funga-haka" -- 'oku pehe tofu pe 'ae taku 'oku "malie" 'ae tokotaha faiva 'akapulu 'oku ne "huufi" / "fakahu" 'ae pulu 'o tatau pe 'oku to'o mo lele hono sino moe pulu [ulaki, molo, sitisitepu, tata'o], 'akahi hono va'e 'ae pulu ['aka fakahu, 'aka fakato, 'aka 'auti moe ha fua] , li pe paasi hono nima 'ae pulu [sikalamu, laini'auti, mei he foueti kihe foueti, tautua'a kihe tautua'a, moe foueti kihe tautua'a moe ha fua].