Logo
Print this page

Fakamo’oni’i Ko Pātangata Ko e Tofi’a Pe Ia 'O ‘Eiki Nōpele Fakafanua Featured

Lord Fakafanua Lord Fakafanua

Nuku'alofa, 19 Sune 2015. Kuo mao fakahoko ‘a e fiema’uma’u ‘a e Pule’anga ki si’i kakai ‘o Pātangata pea neongo koe fatongia faka tauhi kakai pe ia ka ‘oku ‘i ai hono founga mo e lao ke matu'aki mumui'i  he ‘oku pelepelengesi foki he koe kelekele.

‘Oku toe mahulu hake he koe kaveinga ‘eni fekau’aki mo e Lao Kelekele pea ko e kelekele foki ‘oku pelepelengesi pea ‘oku ‘ilo ‘a e Tonga kotoa ki hono ngaahi ouau mo hono nunu’a ‘o ‘ikai ngata ‘i he tafa’aki fakalao ka koe tukufakaholo foki.

Na’e ‘ohake foki ‘e he ngaahi mītia ki mu’a ‘a e matamata ‘oku ‘i ai ‘a e fehulunaki ‘i he vaha’a ‘o Nōpele Fakafanua mo e Pule’anga ‘i he vahe Kelekele ko’eni ka ‘oku toe mahu’inga foki ‘a hono fakatotolo’i fakafaiongoongo ‘a e mo’oni he koe vete’anga pe ia ‘o e ngaahi fakapona fekau’aki mo e kaveinga ni.

Na’e fakahoko ‘e he ongoongo ni ha fakatalanoa kia ‘Eiki Nopele Fakafanua fekau’aki mo e kaveinga ni pea na’a ne me’a ‘o pehē ‘oku te’eki kene fakahoko ha ‘eke fakalao pea ‘oku te’eki ai kene feme’a’aki mo e Palēmia ka kuo pau ke fakahoko ‘eni. ‘Oku fepaki foki ‘eni mo e ngaahi ongoongo kuo tukuatu ‘e he ngaahi mītia ‘o pehē kuo ‘osi fakahoko ‘a e ‘eke fakalao ki he me’a ni ‘e ‘Eiki Nōpele Fakafanua.

Kaikehe na’e fakahā foki ‘e he ‘Eiki Nōpele na’e ‘osi feme’a’aki mo e ‘Eiki Minisitā Fonua Lord Ma’afu pea fakahā kiate ia ‘e he Minisitā ko’eni koe me’a fa’iteliha ‘a ‘ana ke fakahoko ha ‘eke fakalao ‘o hangē ko e tu’utu’u ni ‘a e lao ‘o e fonua.

Na’e fakahoko foki hano faka’eke’eke ‘e he ongoongo ‘a e TNews ‘a e taha ‘o e kau ngāue malōlō ‘a e Potungāue Fonua ko Makahokovalu Tonga ‘i he ‘aho 31 ‘o Me 2015 ka ‘oku ne nofo Nu’usila pea na’a ne fakahā na’e ‘osi fai ‘a e fakatonutonu fakalao fekau’aki mo e kaveinga ni ‘i he fitungofulu tupu pea na’e mālohi ‘a e Fakafanua ‘o e ‘aho koia.

Na’e toe faka’eke’eke mo e Palēmia ‘i he ongoongo tatau pea na’a ne me’a ‘o pehē ‘oku ‘ikai ha’ane ma’u lelei ki he me’a ni ka ‘oku faka’ohovale lahi kiate ia pea ‘e fakahoko ‘ene ngāue kiai.

Kaikehe koe ‘aho ni ‘oku kehe ‘a e talanoa koia he kuo ma’u ‘e he ongoongo ni ‘a e tatau ‘o e tu’utu’uni faka Fakamaau’anga ‘o fekau’aki mo e Hopo Kelekele Fika 13/’75 ‘i he vaha’a ‘o Fakafanua mo e 1. Pule’anga Tonga 2. ‘Eiki Minisitā Fonua ‘a ia na’e tu’utu’uni aofangatuku ai ‘e he Fakamaau’anga ‘i he ‘aho 31 ‘o ‘Aokosi ta’u 1976. Ko e tu’utu’uni ia na’e fakahoko ‘e he Tu’i Fakamaau Lahi ko H.S Roberts pea na’e ‘i ai mo e ‘Ofisa Fakamahu’inga Kelekele ko Saia Vaea.

‘Oku mahino pē foki ‘a e tu’utu’uni ko’eni na’e fakahā kakato ai pe foki ko e konga tofi’a ko’eni (Pātangata) koe tofi’a pe ia ‘o ‘Eiki Nōpele Fakafanua talu mei ‘ono’aho. ‘Oku hōhōa tatau foki ‘a e kakano ‘o e tu’utu’uni ko’eni mo e fakatamatala ‘a Makahokovalu Tonga ‘i hono faka’eke’eke ‘e he TNews ‘i he ‘aho 31 ‘o Mē ‘o e ta’u ni.

‘Oku fakama’opo’opo leva ‘a e ngaahi fakamatala ‘oku ma’u mei he fakatotolo fekau’aki mo e kaveinga ni pea ‘oku hā mahino mai leva mei ai ko Pātangata koe tofi’a pe ia ‘o ‘Eiki Nōpele Fakafanua.

Kuo hoko foki hono tofi ko’eni ‘o Pātangata pea ‘oku ‘ikai puli ‘a e fiefia ‘a si’i kakai ko’eni ‘i he fo’i ‘aliaki ‘a e Pule’anga fo’ou ‘i he’enau hoko hake pe ki he fatongia ka na’e totonu pe foki ke ‘uluaki fakahoko ‘enau fekumi (homework) kimu’a pea nau toki ‘ala ki he kupu pelepelengesi ko’eni ‘o ‘etau nofo.

Ko ‘ene tu’u ‘i he taimi ni ‘oku mahino mai ‘e fakahoko ‘e ‘Eiki Nōpele Fakafanua ‘a e ‘eke fakalao ko’eni ‘o hange ko’ene me’a pea ‘oku tu’u fehu’ia leva ‘a e kaha’u ‘o si’i kakai kuo nau lolotonga ‘amanaki lelei ki he tufa kelekele ‘a e Pule’anga fo’ou.

Fakatokanga'iange:

Kuo 'i ai mo e fakamatala kuo a'utaki mai mei he 'Ateni Seniale Le'ole'o na'e fakalao pe 'a e ngāue ko'eni 'a e Pule'anga 'a ia kapau koia leva pea 'e mālie kapau 'e hoko atu ha fakatonutonu 'i he kaveinga ko'eni.

Nepituno Media Online © 2015. All rights reserved.