Menu
cache/resized/7a303faa48902efd848c7494b9385c2b.jpg

RED

Rapid Engineering Diagnostic

Specialize in:

...

Tali‘i ‘o Kalafi Moalá: ‘Ikai ko e ‘Otuá Koé; ‘Osi “Fakatau-atu” Ho‘o Tefito‘i Tui Faiongoongó ki he Tevol Featured

Tali‘i ‘o Kalafi Moalá: ‘Ikai ko e ‘Otuá Koé; ‘Osi “Fakatau-atu” Ho‘o Tefito‘i Tui Faiongoongó ki he Tevol

Fa‘utohi ‘a Sione A. Mokofisi

Nuku‘alofa, TONGA: Ko ‘eku tali kia Kalafi Moala ko e fale‘i mītia ki he Palēmiá, ‘Akilisi Pohiva: Kuo ke tala ‘i ho‘o nusipepa, Taimi ‘o Tonga: “Loi Sione Mokofisi...”

‘Uluakí, ‘oku ‘ikai teke teitei kau ‘i he ‘emau felāfoaki mo Siaosi Pōhiva, Piveni Piukala, mo e Palemia, Akilisi Pohiva. Hala‘ata keu fakakau ho hingoa ke faka-afe‘i koe ki he mala‘e fuhu ni, pea ke fakakau mai ki ai ho‘o Taimi ‘o Tonga.

‘Ikai ‘oku ke fetuku mai ai ‘a e koloa ‘a e Pule‘anga ‘o faka‘aonga‘i ‘i ho‘o nusipepa? ‘Ikai ‘oku ke kaiha‘a mei he Pule‘anga ke fakalele‘aki ho‘o Taimi? Hangē ‘oku ke pehē ko e fanga vale kimautolu ‘i he mītia tau‘atainá, pea ‘oku ‘ikai kemau ‘ilo ‘a e founga ta‘e totonu ho‘o me‘a ‘oku faí. Lolotonga ho‘o tui tatā-faiongoongó, ‘oku ke ngāue ma‘a e ‘Ofisi ‘o e Palemiá.

‘Osi Fakatau-atu Ho‘o Tui Faiongoongo

‘Oku ke ‘osi ‘ilo ‘a e hingoa ‘oku ‘oatu ma‘a e kau faiongoongo ‘oku nau fai ‘a e me‘a pehe. ‘Oku ui kinautolu ko e (fakatapu kia Hou‘eiki moe kainga) kau “faiongoongo muitau.”

Kuo ke fai nai ha fakaanga‘i ‘o e Pule‘angá mei ho‘o nusipepá talu ho‘o kamata ngāue ‘i he PMO? Mahalo, te‘eki ai, pea ‘e ‘ikai pē teke fai ia ‘e koé. He ‘oku totongi ‘a e kau faiongoongo ko iá, ‘o nau “fakatauatu” ‘enau tui faka-faiongoongó ki he Tevoló.

He ‘oku totongi kinautolu kenau fakalongolongo ‘o ‘oua tenau faka-anga‘i ‘a e Pule‘angá. Ko ‘enau me‘a pē ‘oku fai ko e mohe holo ‘o hange ko e kau “fefine mo e kau tangata ‘o e po‘uli,” ko e kau “lalekini”

Pea hangē ko ia ‘oku ke lolotonga faí, ko hono ‘ohofi holo ‘o e kau faiongoongó kenau fakalongolongó. ‘Ikai leva keke ‘ilo ‘oku ‘ikai fai ho fatongiá ko e faiongoongó ‘i he mītia ke faka-anga‘i ‘a e Pule‘angá.

‘Ikai ko e me‘a eni na‘a mou fai ki he ngaahi Pule‘anga ‘i he kuohilí? Na‘a mou kālou ko e fanga “kulī-le‘o” ke fakaanga‘i ‘a e Pule‘angá. Ka ko ‘eni, hili ho‘o mou tō ki loto-falé, pea ‘oku mou fai pe me‘a tatau na‘e fai atu kiate kimoutolú.

‘Oku ‘Ikai Ko e ‘Otuá Koé

Kuo ke tu‘utu‘uni mai ‘i ho‘o nusipepá hangē ko e ‘Otuá koe, tokua kuo u “loi.” ‘Oku ke ‘omai e mafai ‘o e ‘Ofisi ‘o e Palemiá ke hoko koe ko ha talatalaaki, peake toe fakamaaú. Ko e ‘Otuá pē ‘oku Ne lava ‘o talatalaaki pea toe fai-fakamaaú.

He ‘oku ke lava pē ‘o loi ‘i ho‘o fai e faka-‘ikai‘i. Mahalo kuo ke pehē ‘oku ke ngāue ma‘a e ‘Ofisi ‘o e Palemiá, pea kuo ke hoko ko e ‘Otuá fakamaau‘aki ho‘o mafaí neongo ‘oku ‘ikai teke lava ‘o tanu mo faka‘auha ‘a e ngaahi mo‘oni na‘e tu‘u ‘i he ‘eku tohí:


(1) ‘Oku ‘ikai teke lava ‘o faka‘auha ‘a e lekooti DVD ‘o e lea ‘a e Palemia ‘i he TV Tonga.
(2) ‘Ikai teke lava ‘o faka‘auha ‘a e tu‘u ‘i he ‘eku tohi ‘oku lolotonga ngaue ki ai ‘a e Kapineti.
(3) Kuo ke mio‘i ke pehē neu tohi kuo tali ‘e he Kapinetí.

(Ko e taukei fa‘utohi ‘a Sione A. Mokofisi ‘i he mītia ‘Amelika mo Tongá foki faka-tou‘osi lea-Tongá mo e ‘Ingilisí. Na‘e faiongoongo ‘i he ngaahi nusipepa faka‘aho, pea ‘etita ‘i he ngaahi faka-uike, ngaahi makasini faka-māhiná, mo e ngaahi pulusi ‘i he ngaluopé. Na‘e ngāue foki ‘i he ngaahi kautaha lalahi ‘i he faka-māketí mo e tataki ‘o e kau ngāué. Na‘e ako ‘i he ‘Apiako Ma‘olunga Liahoná; Mesa College, Arizona, AA; BYU-Hawai‘i, BS; University of Phoenix-Utah, MBA. ‘Oku mālōlō mai ki Tonga ni ‘o fai fakatotolo ki he ‘ene pepa ‘i he toketā fakatotolo faka-pisinisi, faka-pa‘anga, mo e faka-‘ekonōmiká ‘i he University of Phoenix-Arizona. E-mail: This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it.).      

Leave a comment

Make sure you enter all the required information, indicated by an asterisk (*). HTML code is not allowed.

back to top