Logo
Print this page

Fakamalōlō’i Dr. Aisake Valu Eke mei he lakanga Minisitā Pa’anga Featured

Dr. ‘Aisake Valu Eke 'Eiki Minisita Pa'anga & Palani Fakafonua Malōlō Dr. ‘Aisake Valu Eke 'Eiki Minisita Pa'anga & Palani Fakafonua Malōlō

6 Ma’asi, 2017. Kuo mahino foki ‘i he pongipongi ‘o e ‘aho ni ‘a hono ma’u ‘o e tohi tali ‘a Dr. ‘Aisake Valu Eke ki he Palēmia ‘o Tonga na'e faka'aho ki he 'aho ni 6 Ma'asi 2017 fekau’aki mo e tu’utu’uni ke fakamalōlō’i ia mei he lakanga Minisitā Pa’anga mo Palani Fakafonua.

‘Oku mahino mei he tohi ‘a Eke ‘a ia na’e tufaki ‘i he pongipongi ‘o e ‘aho ni ki he ngaahi kautaha ongoongo na’a ne ma’u ‘a e tohi ‘a e Palēmia ‘Akilisi Pohiva ‘a ia na’e tufa ange kiate ia ‘i he ‘aho ‘aneafi Sapate 5 Ma’asi 2017 lolotonga ia ‘oku fakahoko ‘enau kalasi ‘aho.

Ko e tohi foki ‘eni 'a e Palēmia ‘o fekau’i ke fakahū ange ‘i he pongipongi ‘o e ‘aho ni Monite 6 Ma’asi 2017 ‘a ‘ene tohi fakafisi mei he lakanga Minisitā Pa’anga mo e Ngaahi Palani Fakafonua.

Na’e fokotu’u atu foki ‘e he Palēmia ‘o hangē koia ‘oku hā he tohi tali ‘a Eke ‘a e ‘uhinga lalahi ‘e 2 ‘a ia koe –

1. tō kehekehe ‘i he palaoti ke fakamalōlō’i ‘a e Palēmia

2. tō kehekehe ‘i he ngaahi kaveinga he kuohili fekau’aki mo hono fakalele ‘o e Pule’anga

Na’e fakahā foki ‘e Eke ‘i he’ene tohi tali na’e ‘ikai ke paloti he na’e ‘i ai ‘a e ngaahi kaveinga ‘i he fokotu’u ki ha fili fakahāloto ke tukuhifo ‘a e Palēmia na’e mo’oni ‘o kau ai ‘a e tu’utu’uni ‘a e Palēmia fekau’aki mo ‘Etuate Lavulavu mo e ta’efakalao ‘o ‘ene ngaahi tu’utu’uni fekau’aki mo Lord Sevele pea na’e ‘iai pē mo e ngaahi makatu’unga ‘i he fokotu’u na’e ‘ikai mo’oni pea na'e 'ikai ke tui kiai.

Na’e fehu’ia foki ‘e Eke ‘a e tō kehekehe ‘i he ngaahi kaveinga fekau’aki mo hono fakalele ‘o e Pule’anga he kuohili pea na’a ne fakamahino foki ‘i he’ene tali ‘a ‘ene faka’amu kapau na’e fakahā ange kene ‘ilo kiai he koe mahino kiate ia na’e lelei pe ‘a honau vā fengāue’aki.

Na’e tali lelei pe foki ‘e Eke ‘a hono fekau’i ia kene fakafisi pea na’a ne fakalea he konga ‘o ‘ene tohi ‘o pehe “Fakafeta’i e ma’u koloa” pea ne fakamālō ai pe ki he Palēmia he fengāue’aki mo e falala na’e tuku ange kiate ia mo 'ene talamonū ki he hoko atu he kaha'u.

‘Oku malava foki ke fai ha vakai mei heni ki he kaveinga (principle) ‘oku tu’u ai ‘a Eke pea 'oku faka’uhinga na'e ‘ikai kene falala ki he taki ‘a e Palēmia neongo nae fokotu’u atu pe ‘e Eke ‘ene ‘uhinga. 'Oku ho'ata foki mei heni 'a e laumalie 'o e mate ki he kaveinga (principle) ‘a ia koe faitotonu pea ke ‘oua ‘e faihala ‘o tatau ai pē pe koe hā ‘a e me’a ‘e hoko kiate ia.

Ko e me’a leva ‘oku mahino mei heni na’e ‘ikai ke fakahoko ‘e Eke ha ngāue hala 'aki hono mafai ke makatu’unga mei ai hano fakamalōlō’i ia ka koe to kehekehe pe ‘o hange ko hono fakahoko kiate ia ‘i he tohi ‘a e Palēmia. Na’e te’eki ke faka’ilo faka-Fale Alea ia pe ‘e fakahalaia’i ‘e he Fakamaau’anga pe koha toe mafai ange.

Ko e taimi ‘eni ‘oku lau ‘i he mala’e ‘o e politikale koe mate ki he kaveinga, totonu mo e mo’oni ‘a ia ‘oku vikia foki heni ha kakai ‘oku nau tu’u ‘i he’enau kaveinga (principle) ‘o ‘ikai toe ue’ia ‘o tatau ai pe he mate mo e mo’ui, tu’umalie mo e masiva pe koe hā pe ha pole ‘i he mala’e ‘o e politikale.

‘Oku 'i ai pe foki 'i he taimi tatau 'a e totonu mo e mafai 'o e Palēmia ‘o fakatatau ki he Konistūtone kene fokotu’u ki he ‘Ene ‘Afio ke fakamalōlō’i ha memipa ‘o e Kapineti ‘oku ‘ikai tene fiemalie ki he’ene fakahoko fatongia.

Ko e lakanga mahu’inga foki ‘eni ‘a e Minisitā Pa’anga pea ‘oku fiema’u ha taha ‘oku taukei pea toe faitotonu kene faka’uto’uta ‘a e lepa ‘a e fonua. ‘Oku ‘ikai sola ha taha kia Eke he koe ta’u lahi ‘ene ngāue ‘i he mala’e ni pea ‘oku fiema’u foki hano fetongi lelei.

Nepituno Media Online © 2015. All rights reserved.