Logo
Print this page

Holofa e ongo Taua Mahanga 'a e PTOA - Tutu pe 'enautolu Featured

Holofa e ongo Taua Mahanga 'a e PTOA - Tutu pe 'enautolu

Kolomu Tuai-Kae-Pau

HOLOFA E ONGO TAUA MAHANGA ‘A E PATOA-TUTU PE ‘ENAUTOLU

Kuou toki fakatokanga’i  hake ‘a e fekau’aki fakamata’ifika ‘a e September 11 ne pomu’i ai e ongo taua mahanga ‘i New York moe 16/11 ne tutu ai a Nuku’alofa  mo e 2016 ne holofa ai e ongo tefito’i ngäue (reform) na’e hu mai mo e Pule’anga ‘o e PATOA ‘i he ‘e nau hoko ‘o pule’anga. Holofa e Ako pea Holafa e ngaahi Pisinisi ‘a e Pule’anga (MOPE). Ko e September 11 na’e tutu e Taua Mahanga ‘i New York ‘e he Al-qaeda ko e fili ia ‘o ‘Amelika, ko e 16/11 na’e tutu ‘e he kakai mei he ngaahi kolo moe motu kehe a Nuku’alofa, ka ko e 2016, na’e tutu pe ‘e he PATOA hono ongo taua.

Kou tui ‘i he tohi ‘a e Va’a Sivi ‘a e Potungaue Ako (EAU) na’e pulusi atu hono fakama’opo’opo ‘i he Nepituno pea moe Matangi Tonga ‘oku ‘osi mahino lelei pe mei ai ‘a e Holofa ‘a e Ako ‘o hange’ ko e ‘ulu’i tohi ‘i Fepueli ‘i he Nepituno ko e fakafuofua ‘a e tokotaha na’a ne fa’a tu’uaki e standardized score. Kaikehe, na’e te’eki ke ‘i ai ha ‘ilo lelei pea fakapapau’i ki he me’a ‘oku hoko ‘i he loto Potungaue Ako ka na’e toki ‘omi ia ‘i he tohi ko eni ‘a e EAU ko ‘enau tali ki he fakafehu’i ‘a e Tonga Media Council.

‘Oku ou faka’amu ‘e liliu ‘e he Tonga Media Council e tohi ni ‘o tufaki ki he kakai he ‘oku hifo mai e hoha’a mei he ongo Niua ‘o fa’aki ‘i ‘Ata mo Tele-ki-Tonga pea mafola ki muli ‘o kapui e tapa kotoa ‘oku fakapaea ai e Tonga ko ‘ene kumi mafua ma’ae fonua. ‘Oku fu’u faka’ofa ‘aupito he ko e konisenisi eni pea ko e tama’imata ‘oe kaha’u ‘o e fonua ‘oku va’inga mo ako ngāue ai ‘a e ki’i toko ni’ihi ka ‘oku tukuaki’i ‘a e tokolahi taha ‘o e Potungaue.

Ko ‘eni kuo holafa mo e MOPE. Malohi a Lady Fusitu’a mo Lady Fielakepa, pea fakamāloloo’i ta’e ‘i ai ha ‘uhinga e CEO ‘o e Poate Vai. Ko e faka’ilonga eni ‘o e holafa, me’apango he kapau na’e a’usia ‘e he Sea ‘o e Poate Talekita koe faka’ilonga holafa eni pea ne toe a’usia kuo holafa mo e Ako ‘i he ’uhinga tatau na’a ne mei fai ha feinga ke kalofi kae toe tu’u atu ia mo ‘ene hina penisini ‘o kau hono tutu. Na’e fai e ‘u fehikitaki ta’e’uhinga ‘a e Potungaue Ako, hiki atu toe fakafoki mai pea toe fakahiki e Pule he Va’a Sivi mo hono Fakamaaka. Koia pe eni ‘oku fai ‘e he MOPE, fakamāloloo’i ta’e’uhinga e kau talekita Poate pea a’u atu eni ki he administration.

‘Oku mate kotoa e maumau ni ki hono ta’efakahoko ha savea ke hanga ‘e hono ola ‘o tataki ha liliu ‘e fai. Polopalema eni ne holofa ai e Ako, na’e fa’u pe ‘uhinga ke fai ai e liliu mei he standardized score ki he raw mark ‘o makatu’unga ‘i he ngaahi tukuaki’i na’e te’eki fai hano savea’i pe ‘oku ofiofi he mo’oni pe ‘oku ‘ikai. Ko e fo’i misi tatau ‘i he MOPE ke fakatahataha’i (merge) ‘o hange’ ko ia kuo fai ki he utilities, ‘uhila, vai mo e veve. Na’e hu mai pe PATOA moe ongo TAUA ko eni ‘o langa leva te’eki fai ha no palani pea ko e “ola pe eni ‘o e ngāue ta’e ha palani”, ‘oku mo’oni e lea ‘a e kau ‘Esia, “Ko e misi Fakailifia (nightmare)”.

‘Oku ‘i ai e ngaahi me’a ke fua tautau ‘i he “merge”. Ko e taumu’a ke tupu e ngaahi pisinisi ka na’e ‘ikai fua tautau eni ki he fakatokosi’i ‘o e kau ngāue hange’ koi a ‘oku feinga ki ai e Sea ‘o e Poate Talekita he ‘uhila, vai moe veve. ‘Oku ‘ikai ko ha pisinisi fakataautaha eni, ke mate kotoa pe ki he lahitaha ‘a e tupu (profit maximization). Ko e pisinisi eni ‘a e Pule’anga pea ko e Pule’anga ko e kakai ‘o e fonua. ‘Oku mahu’ingaange ke ‘iai ha paku’i ma mo ha hina vai he tepile kai ‘a e kau ngāue ‘i hano lay-off pea nau mate he fiekaia.

Ko e taha ia ‘o e ngaahi taumu’a mamafa ‘a e pule’anga ke holoki e ta’ema’ungāue (unemployment). Talamai eni ‘e he Sea Poate ‘uhila, vai moe veve ‘oku mahu’ingaange ke tupu e ‘u pisinisi ko eni. Ko e faka’ilonga tu’umo’unga ia ‘o ha pule’anga lelei ko e si’iange ‘a e ta’ema’ungāue.

Ko e polopalema ‘e taha ko hono fakavave’i e liliu. Kuo ‘asi mei he tohi ‘a e Va’a Sivi ‘a e Potungaue Ako ‘e nau tukuaki’i hono fakavave’i ‘o e liliu. Ko e me’a tatau pe ‘oku hoko he TAUA ‘o e MOPE, mahu’inga ke fei mo hoko e “merge”, mate pe mo’ui. Na’e tuku e CEO ‘o e Vai ki tu’a kae lava ke vaveange ‘a e fakahoko ‘o e liliu (merge). Ko e founga liliu ke fai ke muimui he ola ‘o e savea pea ke ta fakakongokonga iiki, ‘a ia te tau kaka he sitepu ‘oku senitimita pe ‘e 15, tau tu’u ai ‘o vete hono ‘u polopalema he ko e liliu kotoape ‘e ‘iai hono polopalema fo’ou te tau fetaulaki mo ia.

Ko e momoikiange ‘a e sitepu ko e si’isi’iange ia ‘a e polopalema fo’ou pea ala faingofua ke vete. Ko e kaka fakakongalalahi ‘a ia ko e kaka fakavavevave, tau pehe’ ko e la’i sitepu ko hono ma’olunga ‘oku senitimita ‘e 30, ko e polopalema ‘e hoko mai ‘e ‘ikai ha’atau alaanga pea ‘e faingata’a ke vete. Ko e founga eni ‘oku tonu ke ‘ilo ki ai e kauala ‘o e pule’anga, mo e ngaahi Poate Talekita, ‘oku ui ko e adaptive management (Tuai-Kae-Pau), ka e lava ke tuha ni lelei ha liliu ke fai he ka ‘ikai, ‘e iku kotoa pe ki he holofa.

(Teu toki hoko atu)
       

Nepituno Media Online © 2015. All rights reserved.