Notice
  • One of the files that is needed for the correct operation of the System - CW Gears plugin appears to be missing! Please install a fresh copy of the latest version to fix this issue.

Report comment

'Oku ou fakamalo lahi atu kia Fahina hono to e fakafoki mai 'a e talanga he funga 'o e maama mo e mahino mei he sino pe pesona pe soosi ki he kaveinga pe 'isiu pe poini na'e fokotu'u mai 'e Dr Melenaite Taumoefolau 'a ia ko e ke i ta'emahino ki he kakai Tonga 'a e lea 'Ingilisi ko e "democracy" kuo liliu faka-Tonga ko e "temokalati,"

'Oku 'ikai nai ko 'etau talanoa 'uhinga 'eni 'a ia 'oku toki muimui mai ki ai 'a e talanoa 'aonga he tefito'i mo'oni ta'ele'eia 'oku pau ma'u pe ke tau tomu'a ma'u 'a e 'ilo pea tau toki ngaue'aki 'a e 'ilo ko ia ke 'aonga ki he'etau mo'ui mo e nofo ('a ia 'oku tefito ai 'a e ngaue ' e kau saienisi mo e kau 'akaatemika). 'Oku fakatupu hono fakamu'omu'a 'a e 'aonga mo e ngaue he 'ilo mo e fakakaukau 'a e maumau mo e fihitu'u mo e puputu'u lahi 'o hange tofu ko hono fakamu'omu'a 'a e saliote he hoosi.

Neongo hono ma'ave'ave hono lea'aki pe ngaue'aki 'a e lea ko e "temokalati" 'i Tonga ni he ngaahi ta'u lahi 'o a'u mai ki he 'aho ni ka 'oku kehekehe 'a e tu'unga pe levolo 'o e mahino 'a e kakai Tonga mo to e tokolahi pe 'a e kakai Tonga 'oku si'isi'i mo hala ha'anau 'ilo lahi ki ai,

'Oku hoko mo e ngaahi me'a tatau tofu fekau'aki mo e ngaahi lea lahi kehe 'o hange ko e lea ko e kemikale, 'atomi, 'ilekitulomika, 'etisi, niumonia 'oku liliu faka-Tonga mei he ngaahi lea 'Ingilisi ko e chemical, atom, electronic, aids mo e pneumonia.

'Oku to e hoko mo e me'a tatau he liliu faka-Tonga 'a e lea 'ingilisi ko e air ki he lea faka-Tonga ko e 'ea 'o ne teke'i 'a e lea Tonga mohu mo loloto ko e matangi 'o hange ko hono ngaue'aki he fakamatala 'ea ka e talanoa ia ki he fakamatala matangi he 'Ofisi Vakai Matangi.

'Oku mahu'inga ke tokanga'i ko e taukave 'a Dr Taumoefolau ko e lingikuisi he polopalema fakalingikusitika 'a e polopalema tefito 'o e liliulea mei he lea 'e taha ki he lea 'e taha mo hono liliu 'a e lea 'Ingilisi ko "democracy" ki he lea Tonga ko e "temokalati" 'a ia 'oku to e faliunga 'ene polopalema hono to e liliu 'a e ngaahi fa'unga 'e 4 ko e transparency, accountability, equality mo e justice ki he lea Tonga ko e 'ata-ki-tu'a, tali-ui, vahevahe-tatau mo e fakamaau-totonu ka e si'aki 'etau ngaahi lea mahino mo loloto 'o hange ko e "feongoongoi" ki he "transparency" mo e "fetokoni'aki" (fevahevahe'aki, fe'ofa'aki, fetauhi'aki mo e ha fua) ki he "equality" pe "equity" mo e ha fua.

'Oku kau ai 'a e polopalema vivili na'e fokotu'u mai 'e Fahina hono malanga'i 'e he PTOA 'a e ngaahi fa'unga 'e 4 ko 'eni na'a nau to e tamalaki tatu'olahi he'enau hoko 'o pule'anga 'o ne to e langa 'a e fakakaukau pe ko e ha ko a (mo mahino kiate kinautolu) 'a e me'a ko e "temokalati."

Na'e hoko heni 'a e pule kovi mo e taki kovi 'a e PM mo hono pule'anga 'o tupu ai hono veteki 'o e Falealea ka e hili ko ia 'oku ke i fili pe tokolahi 'o kau ai mo e kau ako lelei mo e kau lotu tokolahi na'a nau kanititeiti mo fakafofonga ma'ae PTOA? 'Oku 'ikai nai ko e konga 'eni 'o e po'ulilolo 'oku tofanga he fonua ko e 'ilo pe mo'oni ka e ke i fematematei mo fakafeavleavleloi pe hono teke mo poupou 'a e kaka mo e loi?