Logo
Print this page

Konifelenisi 'a e 'akitekisa he peteni mo e kupesi Featured

'Ata 1. Ko e tatau 'a e kaveinga 'o e pepa 'a Dr Ka'ili he lea 'Ingilisi ('Oku ha mei mui 'a e fala 'oku tauhi mo malu'i he Misiume Pitt Rivers he 'Univesiti 'Okesifooti 'i Pilitania na'e 'ave mei Tonga 'e he kaivai Pilitania 'iloa ko Kapiteni Kuki he taha 'ene ngaahi folau ki Tonga he ta'u 1770 tupu. Vakai ki he fihitu'u mo e mohu hono ngaahi peteni pe kupesi). 'Ata 1. Ko e tatau 'a e kaveinga 'o e pepa 'a Dr Ka'ili he lea 'Ingilisi ('Oku ha mei mui 'a e fala 'oku tauhi mo malu'i he Misiume Pitt Rivers he 'Univesiti 'Okesifooti 'i Pilitania na'e 'ave mei Tonga 'e he kaivai Pilitania 'iloa ko Kapiteni Kuki he taha 'ene ngaahi folau ki Tonga he ta'u 1770 tupu. Vakai ki he fihitu'u mo e mohu hono ngaahi peteni pe kupesi).

6 June, 2017. Na'e fakahoko 'a e konifelenisi fakavaha'apule'anga fakata'u he 'akitekisa 'a e 'Univesiti 'o 'Okalani mo e 'Univesiti AUT he 'aho 3 kihe 'aho 5 'o Sune he 'Univesiti AUT 'i 'Okalani 'i Nu'usila 'a ia na'e lau ai 'a e ngaahi pepa kehekehe he peteni mo e kupesi he'ene fekau'aki mo e 'akitekisa 'i mamani mo e Pasifiki.

 Na'e kau he konifelenisi ha kau 'akatemika matotao he 'akitekisa, kau 'akiteki mo e kau 'atisi he tapa kehekehe 'o e akitekisa mo e 'aati fekau'aki mo hono ngaue'aki 'a e peteni mo e kupesi he 'akitekisa mei he ngaahi fonua muli mo Nu'usila.

Na'e fakaava'aki 'a e konifelenisi he 'aho Falaite 'a e lea tefito 'a Palofesa Dr Spyros Papapetros mei he 'Apiako 'Aketekisa 'o e 'Univesiti Princeton 'i 'Amelika he faiva teuteu 'o e sino mo e tufunga teuteu 'a e 'akitekisa hono ngaue'aki 'a e peteni mo e kupesi 'i mamani 'o fakatata'aki 'a e 'ata mei he ngaahi fonua muli kehekehe.

Ko Dr Ka'ili he fika 3 mei hema mo Dr Papapetros he fika 2 mei mata'u tu'u he 'otu 2 mo e ni'ihi 'o e kau konifelenisi he tina fakamavae.

Na'e fakaava'aki 'a e sesoni he Pasifiki 'a e lea tefito 'a Maui-Tava-He-Ako Palofesa Dr Tevita Ka'ili he fakakaukau faka-Tonga mo e faka-Pasifiki 'o e "hoa" mei he filosofia / teolia 'a e ta-va 'o e 'iai 'o hange ko 'ene 'asi hono fakafelavai 'a e kafa kula mo e kafa 'uli he tufunga lalava mo e kili kula mo e vaitohi 'uli he tufunga tatatau 'o ne pu'aki mei loto ki tu'a 'a e ngaahi peteni pe kupesi kehekehe.

Na'e fakatata'aki 'e Dr Ka'ili 'a e ngaahi peteni pe kupesi 'o hange ko e manulua, amoamokofe, ve'etuli, kefukefu, fakahilihili, fakahihifi, fata-o-Tu'i-Tonga, kauikalilo, pekepeka, pangaikava mo e ha fua 'a ia 'oku tufunga'aki 'a e "hoa" 'o tefito hono fakafelavai 'o e kohi mo e va.

Na'e kau he konifelenisi 'a Semisi Fetokai Potauaine ko e 'akiteki mo e faiako he 'Apiako 'Akitekisa 'a e 'Univesiti 'o 'Okalani mo Hufanga Palofesa Dr 'Okusitino Mahina 'o e Tonga International Academy mo e Vava'u Aacdemy for Critical Inquiry and Applied Research 'a ia na'e fakahoko ai 'ena pepa.

Na'e vete 'e he pepa 'a Potauaine mo Dr Mahina 'a e fa'unga 'o e peteni pe kupesi mei he filosofia / teolia 'a e ta-va 'o e 'iai 'o tefito he mata mo e ava 'o hange ko e mata'i fa'o mo e ava'i fa'o mo e mata matangi mo e ava matangi 'a ia 'oku ma'u 'a e mata pe ava mei he fakafelavai 'a e kohi 'e ua, ma'u 'a e kohi mei he tanaki 'o e ngaahi mata pe ava mo ma'u 'a e va hono tanaki 'o e ngaahi kohi.

Nepituno Media Online © 2015. All rights reserved.