Logo
Print this page

Ko e Vā ‘o e Maaka Mata mo e Maaka Moho Featured

Hūfanga Dr ‘Ōkusitino Māhina Hūfanga Dr ‘Ōkusitino Māhina

Ko e Vā ‘o e Maaka Mata mo e Maaka Moho
(Raw Marks Versus Cooked Marks)

Fai ‘e Hūfanga Dr ‘Ōkusitino Māhina

‘Oku ngāue‘aki ‘ehe kau faiako (moe kau faisivi) ha ngaahi me‘afua koe founga ke fua‘aki ‘ae tu‘unga ‘oe (si‘i moe lahi) ‘ae ‘ilo (moe poto) ‘ae fānauako he‘enau ako -- ‘aia koe fekumi kihe ‘ilo (moe poto) -- ‘o hangē koe ongo me‘afua ‘oku ou ui fakaTonga koe maaka mata (raw marks) moe maaka moho (cooked marks).

‘Oku ou ui ‘ae “standardised scores” koe sikoa (pē maaka) fakatatau / fakasitanitati / faka‘avalisi -- ‘aia ‘oku ‘uhinga tatau pē ‘ae “score” (sikoa) moe maaka (mark) -- ‘o hangē pē ko ‘ena toe ‘uhinga tatau moe grade (kuleiti) moe point (poini) -- ‘aia ‘oku ‘uhinga kotoa kihe futautau ‘ae tu‘unga ‘oe (si‘i moe lahi) ‘ae ‘ilo (moe poto) ‘aha ta‘ahineako / tamasi‘iako.

Fakatokanga‘i ange ‘oku ui fakaTonga kotoa ‘ae “maaka,” “sikoa,” “kuleiti” moe “poini” koe “kai” – ‘aia koe “lau maaka,” “lau sikoa,” “lau kuletiti” moe “lau poini” koe “lau kai.” ‘Oku ‘ikai toe ngāue‘aki ‘ae “lau kai” he ako fakaUesite kae ngāue‘aki ‘ae “lau maaka,” “lau sikoa,” “lau kuletiti” moe “lau poini” kae kei ngāue‘aki ‘ae “lau kai” he ako fakaTonga – ‘o hangē koe faiva lafo (‘o hangē koe, ‘oua ‘e matalafo laukai) moe faiva ‘akapulu (‘o hangē koe “kai” lahi ‘aha timi ‘iha timi).

‘Oku ‘iai ‘ae me‘afua ‘e tolu (3) ‘oku ngāue‘aki hono fuatautau ‘ae tu‘unga ‘oe ‘ilo (moe poto) ‘ae fānauako – ‘aia koe maaka mata (raw marks) – ‘aia koe “maaka mata ma‘u fakahangatonu fakapeseti mo fakamata‘ifika” (number-based marks / grades) -- ‘o hangē koe lau mata‘ifika 60 mei he lau mata‘ifika 100 (‘aia koe lau peseti 60/100) moe maaka moho (cooked marks) – ‘aia ‘oku mangaua koe “maaka moho filio‘i fakatatau fakatafa‘aki, faka‘avalisi, fakasitanitati mo fakamata‘itohi” (letter-based marks / grades) – ‘o hangē koe lau mata‘itohi C- kihe C kihe C+ moe “maaka moho filio‘i fakatatau, fakatafa‘aki, faka‘avalisi, fakasitanitati mo fakamatematika-fakasetisitika (GPA-based marks / grades) – ‘o hangē ko hono fetanakiaki, fekoleaki moe fevahevahe’aki.

‘Oku ‘uhinga ‘ae maaka mata (raw marks) kihe maaka ‘oku “ma‘u fakahangatonu” mei hono fua (pē sivi) ‘ae tu‘unga ‘ilo (moe poto) ‘ae ta‘ahineako / tamasi‘iako pea ‘uhinga ‘ae maaka moho (cooked marks) kihe maaka ‘oku ma‘u mei hono “filio‘i fakatafa‘aki” mei he “maaka fakahangatonu” ‘ae ta‘ahineako / tamasi‘iako – ‘aia ko hono “maaka mata” (raw marks). Teu fakatātā: ‘Oku ma‘u fakahangatonu ‘ae “talo mata” ke haka – ‘o kamata hono filio‘i fakatafa‘aki hono tele mo tofi pea lolo‘i‘aki ‘ae niu ‘o tafu he afi ‘o hoko koe “talo moho” – ‘aia ‘oku liliu kotoa ‘ae anga ‘oe talo mei he‘ene mata ki he‘ene moho.

‘Oku ‘iai leva ‘ae fehu‘i, ‘Oku kei ‘iai nai ha anga (fuo moe uho) ‘ae “talo mata” (raw taro) ‘oku kei toe ma‘u hili hono filio‘i, fulihi mo liliu kihe anga (fuo moe uho) ‘oe “tala moho” (cooked taro) – ‘aia ‘oku na kei tatau nai hona anga (fuo moe uho) pē ‘oku kehekehe hona anga (fuo moe uho) – ‘o hangē pē koe fehu‘i: ‘Oku kei ‘iai nai ha anga (fuo moe uho) ‘ae “maaka mata” (raw marks) ‘oku kei toe ma‘u hili hono filio‘i, fulihi mo liliu kihe anga (fuo moe uho) ‘oe “maaka moho” (cooked marks)? (‘Oku kei fiema’u ke kei hokohoko atu hono talanoa, talave mo talanga lahi, malohi mo lelei ‘eni).

‘Oku ‘ikai ha me‘afua ‘e haohaoa (‘o mahalo ‘e toki ma‘u ‘i Langi) – ‘aia ‘oku nau takitaha pe ‘ae MALOHINGA moe VAIVAINGA – ‘o hanga ‘ehe “maaka mata” (raw marks) ‘o FAKA‘A‘ATA‘ATĀ ‘ae mohu ‘atamai moe ‘ta‘emohu’ ‘atamai fakatoulōua ke VAVANGA – ‘one FAKAHIKI ‘ae ako ki ‘OLUNGA mo OLO ‘OLUNGA-- kae hanga ‘ehe “maaka moho” (cooked marks) ‘o FAKANGATANGATA ‘ae mohu ‘atamai moe ‘ta‘emohu’ ‘atamai fakatou‘osi ke FASIMANAVA – ‘one FAKATOOKI ‘ae ako ki LALO mo OLO LALO. (‘Oku kei fiema’u ke kei hokohoko atu hono talanoa, talave mo talanga ‘eni).

‘Oku ma‘u leva mei he ngaahi ‘uhinga tefito koia ‘ae vivili ‘oe feinga ke vakili, filihi mo fokihi ‘ae me‘afua lelei taha he vaha‘a ‘oe “maaka mata” (raw marks) moe “maaka moho” -- ‘o fa‘ahinga ‘e ua koe “maaka moho filio‘i fakatatau fakatafa‘aki, faka‘avalisi, fakasitanitati mo fakamata‘itohi” (letter-based marks / grades) moe “maaka moho filio‘i fakatatau, fakatafa‘aki, faka‘avalisi, fakasitanitati mo fakamatematika-fakasetisitika (GPA-based marks / grades). ‘E lava noa pē ke kumi ‘eni neongo ‘ene matu‘aki fepakitu‘u, fihitu‘u mo faingata‘a – ‘o ‘ikai lau taha ki honau MALOHINGA moe VAIVAINGA – KA KOE FOKOTU’U KE FEFE KE NGĀUE‘AKI MO HIKITATAUTOHI KOTOA ‘AE NGAAHI ME‘AFUA ‘E TOLU (3) he ngaahi tohifakamo‘oniako / tulenisikilipi / lekooti‘akatemika ‘ae fānauako – ‘O TOKI TUKU PĒ KIHE NGAAHI ‘UNIVESITI MOE NGAAHI ‘APINGĀUE / NGĀUE‘ANGA ‘AE TAHA PĒ KOTOA ‘AE NGAAHI ME‘AFUA ke nau ngāue‘aki.

‘Oku fu‘u ma‘uhinga fau ke vete fakaako ‘ae kaveinga ni kae ‘ikai ke vete fakapolitikale he ‘oku ‘ikai kāinga ‘ae fakaako ( ‘aia ‘oku humaki he ‘ilo, mo‘oni moe maama) moe fakapolitikale (‘aia ‘oku hunuki he mafai, loi moe fakapō‘uli) – ‘o hangē tofu pē koe lea mālie ‘oku fa‘a hake ki mo‘unga he ngaahi lotu mo hifo mei mo‘unga he ngaahi malanga: “‘Oku ‘ilo pē ‘ehe laumālie ‘ae ngaahi me‘a fakalaumālie pea ‘ilo pē ‘ehe matelie ‘ae ngaahi me‘a fakamatelie.” ANFF leva e malanga kae tau, tofa soifua lou afioga.


Fai ‘e Hūfanga Dr ‘Ōkusitino Māhina
Professor of Art, Culture & Critical Anthropology &
Dean Inquiry & Research
Moana University of Technology, Tongatapu &
Vava ‘u Academy for Critical Inquiry & Applied Research, Vava‘u
KINGDOM OF TONGA

Nepituno Media Online © 2015. All rights reserved.