Notice
  • One of the files that is needed for the correct operation of the System - CW Gears plugin appears to be missing! Please install a fresh copy of the latest version to fix this issue.

Report comment

'Oku fakaloloma e me'a ni he kuo tuku kihe tafa'aki e kau ngaue ia 'ae Va'a Sivi kae fa'ifa'iteliha e ongo toki mataotao ia ko eni ko Siaosi Pohiva mo Piveni he fulihi noa'ia takai holo e maaka sivi e fanau. Talaatu ki he ongo mataotao ke na 'asi mai ki mu'a 'o fakamatala ki he fonua 'ena me'a na'e fai ki he maaka sivi 'ae fanau. Faka'ofa e kau ngaue ia 'ae Va'a Sivi 'enau ta'utu pe kae va'inga e ongo ngangau lele lalouaea koena. 'Eke atu ki he ongo mataotao pe na'a na fefee'i e maaka Internal Assessment pea toki tanaki fakataha moe maaka siivi. Fiu fifili pe na'e hoko fakaku a Siaosi Pohiva koe mataotao he assessment, 'ikai 'uhinga 'ene ngaue 'a'ana 'i Fisi ke hoko ai ia koe mataotao he 'oku tau 'ilo kotoa pe tokotaha ko ia mo hono ngata'anga. Koe ola ena e kaaimu'a 'ae ongo ki'i fiepoto koena kuo fangataliaki ai e system sivi 'ae fonua na'e fokotu'u 'ehe kau poto moe kau mataotao mo'oni 'oku 'ikai toe hela 'eke'i.
Pea kuo toe lele mai a Siaosi 'o fiepoto hono liliu e silapa, na'e poto he tohi silapa he fihaa? Fakaoli pea fakama e ta'utu atu 'ae fu'u kau faiako kuo taukei he'enau ngaahi lesoni kae lele mai a Siaosi mo 'ene ki'i finemotu'a 'ofisa mei Fisi koe ako'i nautolu he tohi e silapa 'enau ngaahi lesoni. Fakaoli koe 'oatu e ngaahi fehu'i 'ae kau faiako moe kau tohi silapa kihe ongo ki'i mataotao katuni ko eni kae 'ikai ke na lava 'o tali. Koe 'osi atu hono fa'u e ngaahi silapa 'ehe kau consultants mataotao mei NZ mo Aositelelia moe kau taukei he mala'e 'oe silapa he CDU, kae lele mai e ongo ki'i 'amatua ta'e'ilo koeni ke liliu e ngaue lahi mo lelei ne 'osi fokotu'u. Kole atu a ki Fisi ke 'oua 'e toe 'omai e ongo mataotao ko eni he 'oku toe lahi ange palopalema moe ta'emahino he'ena ngaue. Mo'oni e lau 'a 'Okusi, ha'u a 'Akilisi mo 'ene fanau 'o fakapelepela'i e system ako kae toki hoko mai e pule'anga hoko 'o fiu he feinga ke toe fakaakeake e ako he fonua ni. Faka'ofa e ka koe ako 'i Tonga. Koe fu'u potungaue ako na'e tu'umo'unga he ngaahi 'otu motu e Pasifiki pea tau polepole kotoa ai, kuo holofa ia he 'aho ni 'o lafalafa he ngaue 'a Akilisi mo 'ene fanau mo 'ene fanga pone. 'E 'eke kia hai e kakava moe ko en?