Menu
cache/resized/7a303faa48902efd848c7494b9385c2b.jpg

RED

Rapid Engineering Diagnostic

Specialize in:

...

Ko e Holo Mo e Hala Featured

Professor Dr. 'Okusitino Mahina Professor Dr. 'Okusitino Mahina

FONUA MO E TALA/CULTURE AND LANGUAGE

‘ATIKOLO 21: KO E HOLO MO E HALA

Fai ‘e Palōfesa Hūfanga Dr ‘Ōkusitino Māhina
Professor of Art, Culture and Critical Anthropology
Vava’u Academy for Critical Inquiry and Applied Research [VACIAR] &
Tonga International Academy [TIA]

Na‘a ku talave, he ‘atikolo 20, ki he tufunga hele‘uhila [material art of film-making / cinematography] mo e faiva hele‘uhila [performance art of film-acting] ko e ongo tufunga mo e faiva na‘e hake fo‘ou fakatoulōua mai mei muli ki Tonga, ‘o fakafa‘ahinga fakaTonga ‘i Tonga ko e tufunga mo e faiva. ‘Oku to e ‘iloa ‘a e tokotaha tufunga hele‘uhila ko e talēkita [director] mo e polotiusa [producer], ‘a ia ko e tufunga ‘oku tefito hono fakafelavai [intersect], pē fakahoko [connect] mo fakamavahe [separate], ‘a e maama [light] mo e ‘ata [image] ‘e he sino ‘i “tu‘a” he sino, ‘o liliu mei he tu‘unga ‘o e felekeu [chaos] ki he tūkunga ‘o e maau [order] ke ma‘u ‘a e tatau [symmetry], potupotutatau [harmony] mo e faka‘ofo‘ofa/mālie [beauty] – ka e ui ‘a e tokotaha faiva hele‘uhila ko e ‘ekitā [actor] / ‘ekitulesi [actress], ‘a ia ‘oku to e kau ai ‘a e faiva talanoa [story / script-acting] na‘e fatu ‘e he tufunga hele‘uhila [story / script-writer], ‘o tefito hono fakafelavai [intersect], pē fakahoko [connect] mo fakamavahe [separate], ‘a e ‘uhinga [human meanings] ‘e he sino ‘i “loto” he sino.  

Te u talanoa nounou heni, he ‘atikolo 21, ki he “holo” mo e “hala,” ‘a ia ‘oku fekau‘aki mo e ngaahi ouau fakafonua ‘o e nofo, ‘o hangē ko e fā‘ele, fai‘aho, mali mo e mate. ‘Oku fekau‘aki ‘a e “holo” mo e “hala” mo e “tauhivā” mo e “fatongia” he funga hono fetauhi‘aki ‘a e ngaahi vā mo e fefua‘aki ‘a e ngaahi fatongia / ngafa, ‘o taumu‘a ke ma‘u ‘a e nofo vālelei, vāmelino, fekoekoe‘i, fiefia mo e tau‘atāina ka e ‘ikai ko e nofo vākovi, vātau, feke‘ike‘i, mamahi mo e pōpula. ‘O ka hoko ha mate ‘oku “holo” leva ‘a e kāinga mei honau takitaha ‘api mo e “ngāue ‘a tangata” ka e “koloa ‘a fafine” ‘o tānaki fakataha ki he ‘api ‘o e ‘ulumotu‘a. ‘Oku toki ‘alu leva ‘a e ‘ulumotu‘a mo e kāinga honau “hala” ‘o ‘ave ‘enau “holo” ki he ‘ulumotu‘a mo e kāinga ‘oku hoko ai ‘a e mate. ‘Oku ‘uhinga ‘a e lea “holo” ki ha mavahe ‘a ha me‘a mei ha feitu‘u ‘e taha ki ha feitu‘u ‘e taha, ‘o hangē ko e mavahe ‘a ha fale mei he‘ene tu‘u ‘o tokoto [holo ē fale], mavahe ‘a ha taha mei he‘ene si‘i ‘o motu‘a [holo ē tangata/fefine] mo e mavahe ‘a e la‘ā mei he‘ene tu‘utonu ‘o tō [holo ē la‘ā] mo e hā fua.

‘Oku mavahe ‘a e kāinga mo ‘enau ngaahi ngāue [tokonaki ko e puaka, ‘ufi mo e hā fua] mo e koloa [teu ko e ngatu, fala mo e hā fua] mei honau ngaahi ‘api takitaha ‘o ‘ave ki he ‘api ‘o e ‘ulumotu‘a ko ‘enau “holo,” ‘a ia ‘oku nau toki ‘alu fakataha honau “hala” ki he ouau fakafonua ‘oku hoko, ‘o hangē ko e fā‘ele, fai‘aho, mali mo e mate. ‘Oku makatu‘unga he ‘uhinga tatau ‘ene ‘asi he ngaahi lea, ‘o hangē ko e taumafa-ē-na‘e-holo, kuo-holo, talatukufakaholo, tu‘uholoaki, tu‘ufakaholoholo, ‘ulingaholo, holoholo, holoitounga mo e holafa, ‘a ia ‘oku ‘uhinga kotoa ki he mavahe ‘a ha me‘a mei ha feitu‘u ‘e taha ki ha feitu‘u ‘e taha. ‘Oku ‘uhinga ‘a e “hala” ki ha feitu‘u ‘oku “‘atā” / “‘ata‘atā,” ‘o hangē ko ‘ene ‘asi he lea ko e “hala ‘atā,” ‘a ia ‘oku ‘uhinga ki ha “hala ha me‘a.” ‘Oku hā ‘eni he lea “hala,” ‘a ia ko ha feitu‘u ‘oku “‘atā” / “‘ata‘atā,” ‘o fe‘alu‘aki / fefononga‘aki ai ‘a e kakai, ‘a ia ‘oku to e ‘iloa ko e “hala‘anga” / “halanga.” ‘Oku to e ‘uhinga ‘a e “‘atā” / “‘ata‘atā” ki ha feitu‘u ‘oku “hala” ha me‘a, ‘o hangē ko e hala fe‘alu‘aki / fefononga‘aki.

‘Oku lahi ‘a e fa‘ahinga kehekehe ‘o e “hala,” ‘a ia ‘oku kau ai ‘a e hala tu‘u, hala pālavi, hala ‘āhanga, hala makini, hala moana, hala tahi, hala folau, hala fakakavakava, halanga vaka, halanga tangata mo e hā fua – ‘o kau ai ‘a e Hala Sālote, Hala Tāufa‘āhau, Hala Vuna, Hala Tongaleva, Hala Hahake, Hala Hihifo mo e hā fua. ‘Oku to e ngāue'aki ‘a e “hala” ko e heliaki ki he ngaahi fekau‘aki fakafonua, ‘o hangē ko e hala fakakāinga, hala fakasiasi, hala fakaako, hala fakakalapu, hala fakakaungāme‘a mo e hā fua. ‘Oku kau heni ‘a e “hala” ‘oku ‘alu ai ‘a e kakai ‘o ‘ave ‘enau “holo,” ‘a ia ko e ngāue mo e koloa, ki ha kakai ‘oku hoko ha‘anau me‘a, ‘o hangē ko e mate. ‘Oku lotolotonga fokotu‘utu’u fakaha‘a ‘a e kotoa ‘o e fonua ke nau takitaha tānaki ‘enau “holo” ke ‘ave he‘enau takitaha ‘alu honau “hala” ki he Tu‘i ‘o Tonga Tāufa‘āhau Tupou IV he teuaki ‘o e katoanga hilifaki kalauni ‘i Siulai 2015. Ko ia ai, ‘oku ‘ALU ‘a e kakai he “hala” ‘o ‘AVE ‘enau “holo” ka e ‘ikai ko e ‘AVE ‘a e “holo” ta‘e‘iai ha “hala” PE ko e ‘AVE fakatoulōua ‘a e “hala” mo e “holo” ta‘e‘iai ha “hala” ke nau ‘alu ai.

Ta u toki hoko atu,
‘Ofa lahi mo e hufaki

Leave a comment

Make sure you enter all the required information, indicated by an asterisk (*). HTML code is not allowed.

back to top