Menu
cache/resized/7a303faa48902efd848c7494b9385c2b.jpg

RED

Rapid Engineering Diagnostic

Specialize in:

...
Latest News

Faiva ‘Akapulu? Faiva ‘ehe Sino hono Fakahū ‘ae Pulu Featured

Faiva ‘Akapulu? Faiva ‘ehe Sino hono Fakahū ‘ae Pulu

Faiva ‘Akapulu? Faiva ‘ehe Sino hono Fakahū ‘ae Pulu

fai ‘e Hūfanga (‘Ōkusitino Māhina)

 ‘Oku tupu ‘ae malie ‘oe faiva ‘akapulu mei hono faiva ‘ehe sino hono fakahū ‘ae pulu-‘akapulu, ‘o hangē tofu pē koe ma‘u ‘ae malie ‘oe faiva hiva hono faiva ‘ehe sino ‘ae ongo-le‘o; moe ma‘u ‘ae mālie oe faiva heulupe hono faiva ‘ehe sino ‘ae kupenga-muniao; pea moe ma‘u ‘ae malie ‘oe faiva fānifo hono faiva ‘ehe sino ‘ae papa-fānifo moe ha fua ‘ae kotoa ‘oe ngaahi faiva.

Na‘e ma‘u ‘ae faiva ‘akapulu (moe faiva tāpulu, faiva kilikiti moe faiva tenisi) mei muli, ‘o fakalau kotoa koe faiva. ‘Oku fakakau kinautolu moe faiva hiva, faiva heulupe moe faiva fānifo, ‘o ngāue‘aki ‘ae pulu (moe pate koe fakalahi ‘oe sino) he ngaahi faiva muli moe le‘o-ongo he faiva hiva, kupenga-muniao he faiva heulupe moe papa-fānifo he faiva fānifo he ngaahi faiva tupu‘a.

‘Oku ‘ikai toe kehe ‘ae faiva ‘akapulu mo ha toe faiva pē, ‘o hangē koe faiva hiva, faiva heulupe moe faiva fānifo, ‘aia ka 'oku vale leva ha taha he faiva ‘akapulu, ‘o hangē pē koe vale ‘a ha faiva hiva, faiva heulupe moe faiva fānifo, ‘oku pau leva kene ako kene ‘ilo lahi taha kiai, pea ‘i he‘ene ‘ilo lahi koia kiai, 'oku pau leva kene toe ako kene poto lahi taha ai.

‘Oku tupu mei he tefito ‘ae faiva he sino ‘oe mā‘uhinga ke ma’u ‘ehe sino ‘ae ivi ‘oku mālohi mo lahi hono faiva ‘oe pulu, lau ‘oe lea, hiva ‘oe le‘o mo haka ‘oe haka he ngaahi faiva ni. ‘Oku kei fika ‘uluaki pē he faiva ‘akapulu ke lahi ange ‘ae ‘ilo moe poto he ivi mālohi ‘oe sino, ‘aia ‘e ta‘e‘aonga ‘ae ivi lahi ‘oe sino kae hala ‘ae ‘atamai ha ‘ilo moe poto hono faiva‘aki ‘ae pulu ‘ehe sino.

‘Oku lau ‘ae kai he faiva ‘akapulu mei hono “faiva ‘ehe sino (hono fakahū) ‘ae pulu” kae ‘IKAI ko hono “faiva ‘ehe sino (hono fakalavea) ‘ae sino (tausino),” ‘aia ‘e tautea ai ‘ae tokotaha koia mo ‘ene fa‘ahi, ‘o hangē tofu ko hono tautea kaati-kulokula mo tuli-ki-tu‘a 'oe tokotaha faiva ‘akapulu ‘ae fa‘ahi All Blacks he‘ene fe‘auhi he faiva ‘akapulu moe fa‘ahi ‘ae British moe Irish Lions na‘e toki hili.

‘Oku fa‘ahi ua (2) ‘ae fe‘auhi ‘oe faiva ‘akapulu, ‘aia ‘oku ui ‘ae fa‘ahi ‘oku nau ma‘u ‘ae pulu koe fa‘ahi ‘OHOFI, ‘o tefito hono AVANGI ‘ae fa‘ahi MALU‘I, 'aia ‘oku tefito hono TĀPUNI ‘ae fa‘ahi ‘OHOFI, ‘o tefito hono faiva ‘ehe sino ‘ae pulu he huka, lele, ulaki, molo, tēkolo, puna, lī, hapo, tolo, paasi, soka moe ‘aka (fakatō, fakatotolo, ‘auti, tolopu, tautea, fakahū).

‘Oku ngāue‘aki ‘ehe sino ‘ae pulu koe me‘angāue he faiva ‘akapulu (faiva kilikiti moe faiva tenisi), ‘o hangē tofu pē ko hono ngāue‘aki ‘ae ongo-le‘o koe me‘angāue he faiva hiva moe kupenga-muniao he faiva heulupe moe papa-fānifo he faiva fānifo (‘i loto he mata pē ava ‘oe ngalu (peau) ‘o kamata mei he fasi ‘ae ngalu kihe ngalu ‘ene tuku he‘ene toka‘one).

‘Oku taku ha tokotaha moha fa‘ahi ‘oku MĀLIE ‘ene faiva ‘akapulu ha tokotaha moha fa‘ahi ‘oku TONU ‘enau faiva hono FAKAHŪ ‘ehe sino ‘ae PULU he huka, lele, ulaki, molo, tēkolo, puna, lī, hapo, tolo, paasi, soka moe ‘aka (fakatō, fakatotolo, ‘auti, tolopu, tautea, fakahū). ‘Oku tefito leva ‘ae mālie he faiva ‘akapulu hono tonu ‘ae tā-vā pē taimi ‘ehe sino ‘ae pulu.

‘Oku lau ha taha ‘oku tonu ‘ae sino hono fakahū ‘oe pulu koe tokotaha faiva ‘akapulu mālie hono huka, lele, ulaki, molo, tēkolo, puna, lī, hapo, tolo, paasi, soka moe ‘aka (fakatō, fakatotolo, ‘auti, tolopu, tautea, fakahū). ‘Oku ‘uhinga tatau pē mo hono ngāue‘aki ‘ae ongo tonu, sino tonu moe ve‘e tonu (kae ‘ikai koe ongo hala, sino hala moe ve‘e hala) he ngaahi faiva kehe.

‘Oku matu‘aki mā‘uhinga ke tefito ‘ae ako faiva ‘akapulu he ngaahi ‘ilo moe poto ke ma‘u ‘ae mahino hono fakahoko ‘ae huka, lele, ulaki, molo, tēkolo, puna, lī, hapo, tolo, paasi, soka moe ‘aka (fakatō, fakatotolo, ‘auti, tolopu, tautea, fakahū) hono faiva ‘ehe sino ‘ae pulu ke TONU (pē TATAU moe POTUPOTUTATAU) mo MALIE, ‘o fakaola mo tumutumu he MĀFANA, VELA moe TAUĒLANGI.

‘Oku ‘iai ‘ae “teolia tapatolu ‘oe faiva ako,” ‘aia koe fanauako moe ako, kau faiako moe ‘apiako moe ngaahi matu‘a mo ‘api, ‘o hangē koha “teolia tapatolu ‘oe faiva ‘akapulu, ‘aia koe kau ako moe faiva ‘akapulu, kau faiako faiva ‘akapulu moe kōmiti ‘akapulu. ‘Oku pule ‘ae kōmiti ‘akapulu hono fokotu‘utu‘u mo fakalele ‘ae kau ako moe kau faiako faiva ‘akapulu, ‘o kau mo hono pule‘i hono ‘ikonōmika moe politika.

‘Oku taukave ‘ae teolia ni ka FENĀPASI ‘ae tapatalou ‘oe faiva ‘akapulu, ‘o hangē tofu pē koe tapatolu ‘oe faiva ako, ‘e TONU, TATAU mo POTUPOTUTATAU mo MAAU, ‘o mohu he FAKA‘OFO‘OFA moe ‘AONGA – pea ‘o ka FEPAKIPAKI leva ‘e hoko ‘o HALA, KEHEKEHE mo TŌKEHEKEHE mo FELEKEU, ‘o fonu he PALAKŪ moe TA‘E‘AONGA.

‘Oku mā‘uhinga fakatoulōua pē ‘ae mohu mo fonu ‘oe ‘ilo moe poto ‘ae ‘atamai moe mālohi mo lahi ‘ae ivi ‘oe sino he faiva ‘akapulu, ‘o matu‘aki fiema‘ua kinaua fakatou‘osi ka ‘oku kei mu‘omu‘a mo ‘uluaki pē ‘ae fiema‘u ‘oe lahi ‘ae poto moe ‘ilo he mālohi ‘ae ivi ‘oe sino. ‘Oku tatau tofu pē moe mu‘omu‘a mo ‘uluaki ma‘u pē ‘ae ako ‘uhinga he ako ‘aonga neongo hona fakatou mā‘uhinga mo ‘aonga.

 

Leave a comment

Make sure you enter all the required information, indicated by an asterisk (*). HTML code is not allowed.

back to top