Menu
cache/resized/7a303faa48902efd848c7494b9385c2b.jpg

RED

Rapid Engineering Diagnostic

Specialize in:

...
Latest News

Tala Fakafonua, Fonua mo e Tala & Tala e Fonua

Tala Fakafonua, Fonua mo e Tala & Tala e Fonua

Fai ‘e Palōfesa Hūfanga Dr ‘Ōkusitino Māhina

Konga 2

Tuku atu ē fonua mo e tala
Lauaki ē Motu’apuka
Ka te u faiva mo tukuhua
He tangata ‘o e Kauhala‘uta
‘Oku taku ‘i he tala ē fonua
‘Oku 'afio ‘i he ‘alofi tupu‘a

Mei he “Takafalu” ko e maa‘imoa fatu ta‘anga lakalaka ‘a Kuini Sālote

Na‘e kamata ‘a e fua kolomu “TALAFAKAFONUA” he lea Tonga ko e koloa mo e kai, pea pehē ki he liliu ‘a e ngaahi lea, ‘o hangē ko e mafuli ki he ngaahi lea hala ko e ‘uakai, hiupe‘e mo e tainimi mei he ngaahi lea tonu ko e u‘akai, ihupe‘e mo e taimini, ‘a ia ‘oku tau to‘o mo ngāue‘aki ‘a e ngaahi lea hala ka e si‘aki ‘a e ngaahi lea tonu, ‘o faka‘osi he fepikipiki‘i pē ta‘emavahevahe ‘a e fonua mo e tala, ‘a ia ko e ongo me‘angāue ‘oku fa‘oaki mo fakafetu‘utaki ai ‘a e ‘ilo mo e poto ‘oku ma‘u mei he ako.

‘Oku ‘uhinga ‘a e lea tala fakafonua  pe tala e fonua ki hono fakafetu‘utaki ‘a e ‘ilo mo e poto ‘oku fa‘oaki he fonua, pea ‘oku ‘iloa ‘a e lea Tonga ko e fonua mo e tala he lea ‘Ingilisi ko e culture mo e language.* ‘Oku to e ‘iloa ‘a e lea ko e tala he lea Tonga ko e lea, ‘o matu’otu’a ange ‘a e lea ko e tala he lea ko e lea, ‘a ia ‘oku ‘asi he ngaahi mu‘aki lea Maleo-Polinisia pē ‘Asitolonisia hangē ko e tara mo e hara [mei ‘Ēsia-Tonga Hahake ki Taiwan ki Siaina], ‘o toki ma’u he ngaahi muiaki lea Polinisia [mo Mikalonisia] hangē ko e reo mo e korero.

‘Oku fa’ahinga lalahi ‘e tolu ‘a e fonua: ko e ‘uluaki ‘o e fonua, ‘a ia ‘oku faka‘ilonga‘aki ‘a e fā‘ele [birth], ko e valevale mo e manava ‘o e fa‘ē [fonua ‘o e fa‘ē], ko e ua ‘o e fonua, ‘a ia ‘oku faka‘ilonga‘aki ‘a e mo‘ui [life], ko e kakai mo e ‘ātakai [kakai mo e kelekele] pea ko e tolu ‘o e fonua, ‘a ia ‘oku faka‘ilonga‘aki ‘a e mate, ko e kau mate mo e fa’itoka [fonualoto]. ‘Oku fakatatau ‘a e kotoa ‘o e ngaahi fonua ki he fa’ē, ‘a ia ‘oku ne fafanga ‘a e valevale, kakai mo e kau mate, he’enau vilovilo ta’engata pe ta’etuku he tā mo e vā.

‘Oku ‘i ai ‘a e me‘a mālie fau ‘oku ‘asi mai he fepikipiki‘i pē ta‘emavahevahe ‘a e fonua mo e tala, ‘o fakataha mo e ‘ilo mo e poto ‘oku fa‘oaki mo fakafetu‘utaki, ‘a ia ko e matu‘aki mahu‘inga ke ‘ilo mo poto ‘a e kakai he ngaahi me’a fakafonua mo nau to e ‘ilo mo poto he lea fakafonua ka e malava ke nau to e ‘ilo mo poto he ngaahi ‘ilo mo e poto ‘oku fa’oaki he fonua mo fakafetu‘utaki he tala. ‘Oku ‘i ai ‘a e lea Tonga heliaki ‘oku lau ‘o pehē, ‘Alu ke lahi ke ma’u hao anga, faikava ke lahi ke ma’u hao tala.

 

Toki hoko atu.

 

*Culture and language are inseparable entities in reality, as in nature, mind and society, where culture is a receptacle for the dialectical composition or constitution of refined knowledge and skills and language a vehicle for their historical communication or transmission in time and space. 

 

 

1 comment

  • deb
    deb Saturday, 15 August 2015 14:37 Comment Link

    please tukui mai konga uluaki oe tala e fonua

    Report

Leave a comment

Make sure you enter all the required information, indicated by an asterisk (*). HTML code is not allowed.

back to top