Menu
cache/resized/7a303faa48902efd848c7494b9385c2b.jpg

RED

Rapid Engineering Diagnostic

Specialize in:

...

Ko e Ta‘anga Hiva ‘o e Faiva Hiko Featured

Ko e Ta‘anga Hiva ‘o e Faiva Hiko

AATI & LITILESĀ / ART & LITERATURE
TA‘ANGA/MAAU & HIVA / POETRY & MUSIC

Ko e Ta‘anga Hiva ‘o e Faiva Hiko

Fatu ‘e he pulotu/punake ta‘e‘iloa

 Kupu 1

1. Fuofua pea u mo‘ua
Pea u tō he ‘Anaua
Faifai pea u fepaki
Pea u tō he Fihivai
5. Ko Paikoulu
He ‘Ateniti, he ‘Atenata
‘Uanga pea mo Lamakoki
Fo‘i koli Savaiki, ‘Ātotofe
Lepupunu, Kililenga, ‘Akumenga
10. Manatuki, Manavanga, Foha‘ulu
Fetakinanga, ‘Atofano, ‘Unga
‘A Pulotu, he ki Toto ‘o e la‘ā
Ko ‘Aluatoka
Kevanopi, Nganangana
15. Takinima, Malukapusi, Napahaka
‘Oi, ‘oi, Ma‘ana‘ana, Fōlolonga
Fonotai, Pili‘ohavai, Mama‘ehai
Numi‘ehai, Sakietala ko Tapenai
‘Io Tulou, ‘io Feai, ‘io Komana, Tafunai
20. Tapata‘ane, Matangikahula, Angaivalu
Tangihoaatu, Tangihoaate, Lelekofia
Mahunutae, Pilikovai, Manulele

Kupu 2

1. Fenuhesī. Melungatu
Polo‘a, Kano‘ilā
Ko Tūtoe hono va‘e
He Tafi, Alakauake
5. Pulepulea, ‘Anatete
Taha, Molipala
Ua, ki a ‘Unga
Tolu, Tu‘ipulotu
Fā, Langopā
10. Nima, Tausinga
Ono, Halaholo
Fitu, ki a Sipu
Valu, ki a Manu
Hiva, Naivolita
15. ‘Ulu, Kaitu‘u, Tapalea mo Fitapuku
Hopo hake ‘Alipate
Pea mo Ngahe
Nofo ki a Siale
Ka u ‘alu ki Vava‘u
20. Ki a ‘Ungatangitau
Mo si‘ene fānau
Kuo ‘i Fisi Sēmisi
Kuo ‘i Tonga Lōloa
Palea ho vaka ki Ha‘amoa
25. Faka‘osi hala mei Tefisi
Naipoli mo Pōliki
Tukilaki Mataliki
Laka hiki, laka taha
Ua, tolu, fā
30. He Tefunini, Makalele
Taha, nofo Vaitelele
Ua, nofo Vaitelele
Tolu, nofo Vaitelele
Fā, nofo Vaitelele
35. Nima, nofo Vaitelele
Ono, nofo Vaitelele
Fitu, nofo Vaitelele
Valu, nofo Vaitelele
Hiva, nofo Vaitelele
40. ‘Ulu, nofo Vaitelele

Ko e ki’i fakamatala nounou

‘Oku kau ‘a e faiva hiko he taha ‘o e ngaahi faiva tupu‘a mālie ‘a Tonga ‘a ia na‘e fai ‘e he fānau ‘o kau ai ‘a e faiva hiko ka na‘e lahi pē hono faiva ‘e he fānau fefine. Na‘e kau ai ‘a e faiva makamiki, faiva fakamapī mo e faiva tā‘utete mo e hā fua ‘a ia kuo loa ‘enau mole kotoa ‘o kau ai ‘a e faiva hiko.

‘Oku matu‘aki mā‘uhinga foki ke fakakau ‘a e ngaahi faiva mālie ni he silapa ako pea ko ia ai ‘oku matu’aki fiema’u ke to e fakaake mo fakakake ‘o kau ai ‘a e ngaahi kātoanga fe‘auhi faiva ‘o hangē ko e Sipoti Fakakolisi ‘a e ngaahi kolisi mo e haisikulu mo e Sipoti ‘a e Pasifiki mo e ngaahi fe‘auhi kehe pē.

‘Oku ‘ikai ‘ilo pē ko hai ‘a e pulotu mo e punake na‘a ne fua fatu ‘a e ta‘anga hiva (‘o fo‘i kohi/laini ‘e 62 hono loloa) mālie ni mo hono lea mo e afo tupu‘a mālie ‘o tukukehe ange ‘a e to e tufunga hono haka potupotutatau mo mālie ‘oku haka‘aki hono ngāue‘aki ‘a e ngaahi fo‘i moli.

‘Oku ‘ilonga lelei ko e ngaahi lea motu‘a fakataha mo e ngaahi hingoa tupu‘a ‘o e ngaahi lea (Mataliki; Tafunai) mo e ngaahi feitu‘u (‘Ateniti mo ‘Atenata) kuo mole neongo ‘oku fa‘u‘aki ‘a e ta‘anga to e ‘i ai mo e ngaahi lea fo‘ou (‘o hangē ko e Sēmisi mo e ‘Alipate) ‘oku to e tanaki mai ki ai.

1 comment

  • Tafaanga
    Tafaanga Friday, 30 June 2017 10:41 Comment Link

    Poupou atu ki he Nepituno hono toutotu 'omai e konga mahu'inga ko'eni hotau tala. 'E 'iai e taimi 'e mole ai ka 'oku feima'u ke pukepuke'afufula. Malo e ngaue.

    Report

Leave a comment

Make sure you enter all the required information, indicated by an asterisk (*). HTML code is not allowed.

back to top