Notice
  • One of the files that is needed for the correct operation of the System - CW Gears plugin appears to be missing! Please install a fresh copy of the latest version to fix this issue.

Report comment

'Oku talanoa 'ae fananga 'oe fonu 'iloa ko Sangone (legend of the famous turtle Sangone) kihe fetu'utaki fakafonua (historical, political and economic connections) 'a Tonga, Fisi mo Ha'amoa he mafola 'ae Pule'anga Hau 'oe Tu'i Tonga (Tu'i Tonga Empire) he kuonga 'oe Tu'i Tonga ko Tu'itatui, 'aia na'e kamata 'i Fisi mo Ha'amoa, 'o ne kapa kotoa 'ae 'otu motu 'i Moana (Polinisia) Hihifo mo ope atu kihe ngaahi motu 'i Melanesia mo Mikalonisia, 'o kau ai 'a Moana Lotoloto kae tefito kihe 'Otu Motu Kuki mo Mangarewa.

'Oku hanga 'ehe fananga 'o kofukofu 'ae ngaahi fetu'utaki fakafonua he fotunga 'oe heliaki ('aia koe lea'aki 'ae me'a 'e taha kae 'uhinga ia kihe me'a 'e taha), 'o hange ko hono haveki mo laiki ma'u pe 'ehe matangi malohi mei Tonga 'ae ngoue 'ae kau Savai'i 'i Ha'amoa, 'aia 'oku 'uhinga kihe pule fakaaoao 'ae Tu'i Tonga, 'o kau ai 'ae 'inasi, 'aia 'oku 'omai ma'u pe mei Ha'amoa ki Tonga ki he Tu'i Tonga.

'Oku talanoa 'ae fananga 'oe fonu 'iloa ko Sangone kihe feinga tau'ataina 'a Ha'amoa mei he pule aoniu mo fakaleveleva 'ae Tu'i Tonga, 'aia na'e hoko ai 'ae fepaki he vaha'a 'o Ha'amoa mo Tonga, 'o taki ai 'e Fasi'apule he'enau folau ki Ha'amoa koe fafalelei, 'aia na'e tumutumu he fakafetongi koloa, 'o kau ai 'ae tukua mai 'ae kau fefine hou'eiki 'o Ha'amoa mei Ha'amoa kihe Tu'i Tonga 'i Tonga (treaty and alliance formations through trade and exchange networks or movement of things, including marriages between elite families).

Na'e hoko 'ae Pule'anga Hau 'oe Tu'i Tonga koe vaka na'a ne fakamafola 'ae mafai moe pule 'ae Tu'i Tonga mei Tonga kihe kotoa hono Pule'anga Hau, 'aia 'oku 'uhinga 'ae "mafai" ([human] power) kihe ivi ([raw/natural] energy) pea moe "pule" ([human] rule) ki hono ngaue'aki 'ae mafai, 'aia koe ivi, ki hono pule'i ha kakai moe koloa, 'o hange koe kelekele, 'aia 'oku 'asi he lea "pule'anga," 'o 'uhinga kihe feitu'u 'oku fai mei ai hono pule'i ha kakai moe koloa, 'aia ko hono ngaue'aki hono mafai, 'o 'uhinga ko hono ivi. 'Oku ngaue'aki 'ae ngaahi lea koe politiki, politikale moe 'emipaea kihe kotoa 'oe ngaahi me'a.